drob|ec [ô] moški spol (-ca …)
1. das Bruchstück (tudi figurativno); sekunde: der Bruchteil
2. oster: der Splitter, -splitter (bombe Bombensplitter, lesa Holzsplitter, stekla Glassplitter)
3. pri kamninah: der Brocken, -brocken (skale Gesteinsbrocken)
Zadetki iskanja
- fosforescénten phosphorescent
fosforescéntna luč(ka) (gnijočega lesa itd.) phosphorescent light - grmáda pile; stake, pyre; figurativno (velika količina) large mass, a great quantity, bulk, lump
grmáda lesa a pile of wood
grmáda za sežig mrličev funeral pile, (funeral) pyre
smrt na grmádi the stake
grmáda za sežig čarovnic zgodovina the stake
obsoditi na smrt na grmádi to condemn to the stake
biti obsojen na grmádo to be sent to the stake
sežgati na grmádi to burn at the stake
biti sežgan, zgoreti na grmádi to be burnt at the stake
umreti na grmádi to die (ali to perish) at the stake - hrastov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ tölgyfa, tölgyhrastovo lubje ▸ tölgyfakéreghrastov gozd ▸ tölgyfaerdőhrastov les ▸ tölgyfahrastov list ▸ tölgyfalevélhrastovo deblo ▸ tölgyfa törzsehrastov želod ▸ tölgymakkhrastova šiška ▸ tölgygubacsNenavadno, ampak hrastove šiške so naravno zdravilo ob zastrupitvah s cinkom, bakrom ali svincem. ▸ Szokatlan ugyan, de a tölgygubacs természetes gyógyszer cink-, réz- vagy ólommérgezés esetén.
2. (izdelan iz hrastovega lesa) ▸ tölgyfa, tölgyhrastov sod ▸ tölgyfahordóhrastova miza ▸ tölgyfaasztalhrastov opaž ▸ tölgyfaburkolathrastov parket ▸ tölgyparketta - hruškov pridevnik
1. (o plodu) ▸ körtehruškova sorta ▸ körtefajtahruškov olupek ▸ körtehéj, körte héjahruškova pečka ▸ körtemaghruškova lupina ▸ körtehéj
2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ körte, körtefahruškov nasad ▸ körteültetvényhruškov list ▸ körtelevélhruškova veja ▸ körtefa ága, körteághruškovo drevo ▸ körtefa
3. (izdelan iz hruškovega lesa) ▸ körtefahruškov furnir ▸ körtefa furnérhruškov les ▸ körtefa
4. (v kulinariki) ▸ körte, körtéshruškov sok ▸ körteléhruškov liker ▸ körtelikőrhruškov sirup ▸ körtesziruphruškov kis ▸ körteecethruškova torta ▸ körtetortahruškova pita ▸ körtés pitehruškova marmelada ▸ körtelekvárhruškov kompot ▸ körtekompót, körtebefőtthruškovo žganje ▸ körtepálinkahruškovo vino ▸ körtebor - intarzija samostalnik
1. umetnost (okrasek v lesu) ▸ intarzia, faberakásokrašen z intarzijo ▸ intarziával díszített, faberakással díszítettKmečke skrinje, okrašene z intarzijo, izvirajo iz 18. in 19. stoletja. ▸ A míves intarziás parasztládák a 18. és 19. századból származnak.lesena intarzija ▸ faintarzia, faberakásPoseben detajl v dnevnem prostoru je vrhunsko izdelana lesena intarzija v parketu - roža vetrov. ▸ A nappali különleges részlete a parketta míves, szélrózsát formázó faberakása.izdelovanje intarzije ▸ intarziakészítésrazstava intarzije ▸ intarziakiállításSkrinja je v celotni narejena iz rožnega lesa z umetniškimi intarzijami. ▸ A láda teljes egészében rózsafából készült és művészi intarziákkal van díszítve.
2. neštevno, umetnost (tehnika krašenja lesa) ▸ intarzia, faberakástehnika intarzije ▸ intarzia technikájaUmetnik je uporabil težavno tehniko intarzije. ▸ A művész a bonyolult intarziatechnikát alkalmazta. - ist|i (-a, -o)
1. (istoveten) derselbe (kratica : ders.), dieselbe, dasselbe
isti dan/istega dne am selben Tag
isti trenutek/isto leto im selben Moment/Jahr
isti teden/isto uro in der selben Woche/Stunde
v isti hiši im selben Haus
ob istem času zur selben Zeit
Naslov ist? Selbe Adresse?
2. (istovrsten) der/die/das gleiche
iste vrste gleichartig, einerlei, biologija artgleich
iste barve gleichfarbig
istega ranga gleichrangig
biti istega mnenja einer Meinung sein (mit), Ansichten teilen (mit)
iz istega lesa/testa figurativno vom gleichen Holz
istega pomena/z istim pomenom gleichbedeutend (mit)
v istem cenovnem razredu in derselben Preislage
z istim številom točk punktgleich (tudi šport)
istih let gleichalt(e)rig
istih misli [gleichdenkend] gleich denkend, [gleichgesinnt] gleich gesinnt
ostati isti cena: [gleichbleiben] gleich bleiben
|
figurativno iste sorte ptiči skupaj letijo gleich und gleich gesellt sich gern
vse meriti z istim vatlom alles nach der gleichen Elle messen
spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
ista figa dieselbe Scheiße
| ➞ → koš, ➞ → sapa - iz
1. krajevno: (iz hiše, omare, Hamburga, bližine …): aus
2. časovno: aus (iz leta 1815 aus dem Jahre 1815)
3. sprememba stanja (iz spanja, ravnotežja …): aus
4. snov: aus, tudi von (kamna Stein, lesa Holz, zlata Gold)
iz borovine aus Kiefer, kiefern ipd.
5. (zaradi) aus, -weise (ljubeznivosti aus Liebenswürdigkeit, liebenswürdigerweise, spodobnosti aus Schicklichkeit, schicklicherweise)
6. ocena: in, (A) aus (matematike in/aus Mathematik)
7. (zunaj/izven) außer
biti/priti iz sebe außer sich sein/geraten
8. se prevaja z zloženko:
šport met iz outa/avta der Outeinwurf
prihodki iz prodaje Umsatzerlöse množina
iskanje iz daljave die Fernerkundung, Fernortung, Fernsuche
9.
od/iz mladosti von Jugend an/auf - izdel|ek [é] moški spol (-ka …) das Erzeugnis, das Produkt, der Artikel, das Fabrikat, die -arbeit, das -stück (čimžan Beizartikel, gumeni Gummiprodukt, Gummiartikel, iz kovine Metallarbeit, iz laka Lackarbeit, iz lesa Holzarbeit, iz plutovine Korkerzeugnis, iz slonovine Elfenbeinarbeit, iz srebra Silberarbeit, iz žita Getreideprodukt, učenca Schülerarbeit, za mojstrski izpit Meisterstück, za pomočniški izpit Gesellenstück, biseri Perlenarbeit, končni Fertigprodukt, Ganzfabrikat, Endprodukt, Fertigerzeugnis, lesni Holzprodukt, lončarski Töpferarbeit, mlečni Milchprodukt, Milcherzeugnis, mlekarski Molkereiprodukt, mlevski Mühlenerzeugnis, papirni Papierprodukt, pletarski Flechtereierzeugnis, Flechtarbeit, sedlarski Sattlerware, Sattlerarbeit, slaščičarski Konditorware, visokokakovosten Qualitätserzeugnis, zlatarski Goldschmiedearbeit)
izdeli množina -waren množina
(iz betona Betonwaren, iz svile Seidenwaren, iz volne Wollwaren, kleparski Klempnerwaren, kovaški Schmiedewaren, kovinski Metallwaren, lončarski Töpferwaren, pekarski Backwaren, prekajeni Räucherwaren, slaščičarski Feinbackwaren, tobačni Tabakwaren, usnjeni Lederwaren) - izvláčenje (-a) n
1. gozd.
izvlačenje hlodov, lesa esbosco
2. estrazione - javorjev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ juhar, jávorjavorjev drevored ▸ juharfasorjavorjevi listi ▸ juharlevéljavorjev les ▸ jávorfaSopomenke: javorov
2. (v kulinariki) ▸ juharjavorjev sirup ▸ juharszirupjavorjev sladkor ▸ juharcukorjavorjev sok ▸ juharléSopomenke: javorov
3. (izdelan iz javorjevega lesa) ▸ juhar, juharfa, jávorfajavorjeva miza ▸ juharfa asztaljavorjev furnir ▸ juhar furnérSopomenke: javorov - javorov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ juhar, jávorjavorov list ▸ juharlevéljavorov les ▸ jávorfajavorovo drevo ▸ jávorfajavorov gozd ▸ juharerdőjavorovo seme ▸ juharmagSopomenke: javorjev
2. (izdelan iz javorovega lesa) ▸ juhar, juharfa, jávorfajavorova miza ▸ juharfa asztaljavorova deska ▸ juhardeszkaSopomenke: javorjev
3. (v kulinariki) ▸ juharjavorov sirup ▸ juharszirupjavorov sok ▸ juharléSopomenke: javorjev - jesenov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ kőris, kőrisfajesenov drevored ▸ kőrissor
2. (izdelan iz jesenovega lesa) ▸ kőris, kőrisfajesenov furnir ▸ kőrisfa furnérjesenova palica ▸ kőrisbot - koliko [ó]
1. po kosih, osebkih, osebah: [wieviele] wie viele; snovi, po merskih enotah: [wieviel] wie viel (moke/litrov olja/ šilingov [wieviel] wie viel Mehl/Liter Öl/Schilling)
2. (potrebna količina) česa: was (an) (koliko še potrebuješ? was brauchst du noch? koliko lesa še imaš? was hast du noch an Holz?)
3. po meri: wie (dolg/širok/visok/star wie lang/breit/ hoch/alt)
koliko časa wie lange
koliko je ura? wie spät ist es?, [wieviel] wie viel Uhr ist es?
po ceni: koliko stane …/po koliko je? wie teuer ist …?, was kostet das?
4. kje, do kod: wie (visoko/globoko wie hoch/tief), in welcher (visoko/globoko in welcher Höhe/Tiefe), bis zu welcher (visoko/globoko bis zu welcher Höhe/Tiefe)
koliko daleč wie weit
5. (do katere mere, kolikanj) inwiefern, inwieweit; welchermaßen - kolikor1 [ó] prislov
1. (potrebno količino) česa: was an (lesa was an Holz)
figurativno naj stane, kolikor hoče es koste, was es wolle
2. (toliko, kolikor) [soviel] so viel; (tako daleč, kolikor) [soweit] so weit
3.
toliko X, kolikor [soviel] so viel X, als (toliko jabolk, kolikor [soviel] so viel Äpfel, als)
4.
kolikor …, toliko … [soviel] so viel …, [soviel] so viel … (kolikor glav, toliko misli [soviel] so viel Köpfe, [soviel] so viel Sinne)
figurativno ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen
5.
kolikor je meni znano [soviel] so viel ich weiß, meines Wissens
kolikor je nam znano unseres Wissens (kratica : u.W.), unseres Erachtens (kratica : u.E.)
kolikor lahko človek presodi nach menschlichem Ermessen
kolikor hočeš jede Menge - kos1 [ó] moški spol (-a …) das Stück (kratica : Stck., St.); kamna ipd.: der Brocken
kos kruha ein Stück Brot
lep kos ein gutes Stück (poti ein gutes Stück Weg), kruha: eine Ecke (Brot)
kos opreme das Gerät
(lovske Jagdgerät), (nadomestni del) das Teil (pribora Zubehörteil); -stück (fazonski tehnika Formstück, tovora Frachtstück, ledu Eisstück, lesa Holzstück, mesa Fleischstück, nakita Schmuckstück, perila Wäschestück, pohištva Möbelstück, prtljage Gepäckstück, torte Tortenstück, kotni Winkelstück, križni Kreuzstück, paradni Paradestück, razstavni Schaustück, reducirni tehnika Reduzierstück, trebušni pri mesu Bauchstück)
… kosa/kosov/za kos Stück-
(čas izdelave enega kosa die Stückzeit, število die Stückzahl, cena za der Stückpreis, plačilo po der Stücklohn, stroški za Stückkosten množina)
teža enega kosa das Einzelgewicht
na kose raztrgati, razrezati ipd.: in Stücke
v (enem) kosu im Stück, stückig
led v kosu das Blockeis
po kosih stückweise, figurativno brockenweise
kos za kosom Stück für Stück - kós1 (-a) m pezzo; ekst. pezza (di stoffa); tozzo (di pane); striscia (di terra); fetta (di torta); parte; brano; franc. tranche; obl. capo:
kos papirja, sira, pohištva pezzo di carta, di formaggio, di mobilia
jajca po dvajset tolarjev kos uova a venti talleri il pezzo
kos perila, oblačila capo di biancheria, di vestiario
prehoditi kos poti percorrere un tratto di strada
pren. imeti dobršen kos življenja za sabo avere buona parte della vita sulle spalle
zahtevati svoj kos kruha esigere la propria fetta di torta
biti iz enega kosa essere d'un (solo) pezzo
razbiti se na kose andare a pezzi
pren. razbiti, raztrgati na drobne kose fare qcs. a brandelli, pubblicare una critica feroce su, stroncare qcn., qcs.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kos pečenke un taglio di arrosto
kos blaga un taglio di stoffa, un panno, una pezza
kos lesa legno
kos opreme arredo
kos platna telo
kos pohištva mobile
kos suhe malte rosticcio
kos sukanca gugliata - krivína crookedness, obliqueness; (zavoj) curve, bend, bending, crook, winding
cestna krivína camber of a road; (lesá) warp - les [é] moški spol (-a, ni množine) das Holz (vrste barvilni Farbholz, brinov Wacholderholz, čelni Hirnholz, češnjev Kirschbaumholz, Kirschholz, četrtinski Kreuzholz, debel Starkholz, dogarski Daubenholz, dolg Langholz, droben Schwachholz, gradbeni Bauholz, Kantholz, grenki Quassiaholz, grmovni Strauchholz, iglavcev Nadelholz, jamski Grubenholz, kakovosten Qualitätsholz, kolarski Wagnerholz, koreninski Wurzelholz, kostanjev Kastanienholz, kratki Kurzholz, kriv Krummholz, ladijski Schiffbauholz, listavcev Laubholz, lipov Lindenholz, lisast Maserholz, lupljen Schälholz, masivni Vollholz, mehki Weichholz, mladi Grünholz, neobdelan Rohholz, obdelan Handelsholz, obdelovalni Nutzholz, okrogli Rundholz, odpadni Abfallholz, oljkov Olivenholz, opažni Plankenholz, plavljen Treibholz, Triftholz, plemenit Edelholz, Wertholz, plutasti Korkholz, polni Ganzholz, polovični Halbholz, pozni Spätholz, požarni Brandholz, prostorninski Schichtholz, resonančni Klangholz, Tonholz, agronomija in vrtnarstvo rodni Fruchtholz, Tragholz, kriv Knieholz, rožni Rosenholz, rumeni Gelbholz, slepi Kernholz, slojni Schichtholz, smolnat Kienholz, sodarski [Faßholz] Fassholz, tenzijski Zugholz, tlačen Druckholz, trd Hartholz, večplastni Lagenholz, vejnat Astholz, vezan Sperrholz, vlakninski Faserholz, žagan Schnittholz, železni Eisenholz, za cepljenje Spaltholz, za drogove Mastenholz, za furnir Furnierholz, za obdelavo Werkholz, za papir Papierholz, za rezbarjenje Schnitzholz, za sekanice Knüppelholz)
neobdelan les unbearbeitetes Holz
splavljeni les geflößtes Holz
sprhneli les der Mulm
top/merkantilen les wahnkantiges/baumkantiges Holz
rezan les die Schnittware, das Schnittholz
…lesa/v les/za les Holz-
(barva die Holzfärbung, brusilnica tehnika die Holzschleifanlage, cena der Holzpreis, dobavitelj der Holzlieferant, kos das Holzstück, plavljenje die Holztrift, die Holzflößung, poraba der Holzverbrauch, posek der Holzabhieb, predelava die Holzverarbeitung, sečnja/sekanje der Holzschlag, die Holzfällung, skladovnica der Holzstoß, der Holzstapel, splavarjenje die Holzflößerei, spravilo die Holzbringung, die Holzabfuhr, struktura die Holzstruktur, suha destilacija die Holzverkohlung, sušenje die Holztrocknung, tat der Holzdieb, tatvina der Holzdiebstahl, transport der Holztransport, trdnost die Holzfestigkeit, vlaka za spravilo der Holzabfuhrweg, vlažnost die Holzfeuchtigkeit, vrsta die Holzart, zaščita der Holzschutz; v les tehnika vžiganja die Holzbrandtechnik, vrezovanje navojev v les das Holzgewindeschneiden; za les zaščitno sredstvo das Holzschutzmittel, der Holzschutz, lepilo der Holzleim, lužilo die Holzbeize)
zbirališče lesa der Polter
zveriženje lesa das Verwerfen, die Verwerfung
podoben lesu holzartig
potrebe po lesu der Holzbedarf
čez les:
biti (malo) čez les figurativno eine Meise haben, einen Knall haben, nicht so recht klug sein
iz lesa:
izdelek iz lesa die Holzarbeit
figurativno iz istega lesa vom gleichen Holz, aus dem gleichen Holz geschnitzt
z lesom:
bogat z lesom holzreich
gradnja z lesom der Holzbau
obložen z lesom holzverkleidet
opažen z lesom holzgetäfelt
trgovec z lesom der Holzhändler
trgovina z lesom der Holzhandel
| ➞ → gadov les, kačji les, pasji les - lés wood
stavbni, tesarski lés timber
gradbeni lés (building) timber, ZDA lumber
gnil lés rotten wood
suh lés seasoned timber
rezani lés sawn timber
vezan lés plywood
mehek lés softwood
trd lés hardwood
jamski lés pitwood, pitprop
beli lés white wood
obdelava lésa wood working
obdelovalec lésa woodworker, wood carver
sečnja lésa wood felling
impregnacija lésa wood impregnation
vrste lésa species pl of wood
lésu podoben ligniform, ligneous, woody, woodlike
sladki lés botanika liquorice
žagan lés sawn wood
mlad, nov lés green wood
umeten lés artificial wood
sečni lés mature wood
hrastov lés oak, oak wood, oak timber
trgovati z lésom to deal in wood, to trade as a timber merchant
on je malo čez lés (figurativno, žargon) he is up the pole (ali round the bend)