Franja

Pflugschar, die/das, lemež

ploughshare [pláušɛə] samostalnik
tehnično lemež, oralnik

rāllum -ī, n (iz *rādlom; rādere) ótka, vrkla, lemež: purget vomerem subinde stimulus cuspidatus rallo Plin.

rȁonik m agr. lemež: raonik reže mekanu zemlju kao sir

Schar¹, die/das, beim Pflug: lemež; Technik Metallurgie lega

share¹ [šɛ́ə] samostalnik
lemež, nož pri plugu

share beam gredelj pri plugu

soc [sɔk] masculin lemež (pri plugu)

vōmere m

1. agr. lemež

2. železn. snežni plug

3. anat. lemežnica, ralo (koščeni, zadnji del nosnega pretina)

vomis -eris, m (Ca., V., Col., Arn.) in vomer, vomeris, m (iz *u̯ogu̯hsmis; prim. gr. ὀφνίς lemež = stvnem. waganso = nem. (bavarsko) der Wagensun, lit. vãgis zagozda, zatič, kriv žebelj)

1. lemež, ralo: Cat., Tib., Plin., Amm. idr., cuius (sc. aratri) … vomere portam Capuae paene perstrinxisti Ci., sulco attritus vomer V., vomer aduncus O., terram exercere vomere Hier., exiguis vomeribus … terram subigere Col.; sinekdoha plug, (o)ralo: ut … insolito premeres vomere colla boum O.; meton. oranje: fessi vomere tauri H.

2. pren.
a) moško spolovilo: Lucr. (4, 1273).
b) pisalo, črtalnik: Atta ap. Isid.

лемех lemež

лемі́ш -меша́ ч., lémež -a m.

предплужник m lemež

сошник m lemež

Dreiblattschar, die/das, tridelni lemež

plâz m, mest. u plázu, mn. plȁzovi
1. pri plugu leva ročica, na katero je pritrjen lemež
2. plazenje, gomazenje: u jednom mu se času učini da razabire nisko pri zemlji plaz glista
3. strmina, pobočje: silazio je vuk strmim -om i dovukao se do česme
4. sanica, del sani, ki drsi po snegu

Spitzschar, die/das, Technik Agronomie und Gartenbau koničast lemež

curvus 3 (iz indoev. kor. qur[e] upogibati, kriviti; prim. gr. κυρτός in κορωνός zakrivljen, kriv, κορωνίς, κορώνη zakrivljena, upognjena, zaokrožena stvar, npr. obroč, venec [iz κορώνη lat. corōna, od tod sl. krona, nem. Krone], lat. curculio, circus, crassus, crātis, scrīnium, sl. kriv)

1. ukrivljen, zakrivljen, kriv, usločen, slok, sključen, pripognjen, upognjen: cornua Varr., aratrum Lucr., V., secures, falces, tibia V., Saturni dens V. kosir, vinjek, lyra, ungues H., arcus, hami, forceps, vomer O., dens O. lemež, limes O. (o mavrici), arbor O. upognjeno (od teže sadežev), iuga O., calamus, raster Cat., culter Sen. tr., lignum Vulg.; (o bitjih): aliquem curvum facere Pl. upogniti koga, c. arator V. sključen (pri delu), venient ad te curvi filii eorum, qui … Vulg. sklonjeni (kot prošnjiki), anima incedit curva Vulg. uklonjena; kot subst. masc.: vel gibberosi vel curvi G. (Dig.) sključenci; poseb. sključen od starosti: curva trementi membra tulit passu O. (o starki), c. anus Pr.; enalaga: curva senecta O.

2. occ.
a) izvotljen, votel, vzbočen, vzbokel, ob(l)okan, trebušast, vglobljen, globok: cavernae (Aetnae), latebrae, vallis V., feri (= equi) curva alvus V., carinae, puppes V., rates Pr., naves, lebetes, theatrum, tholus O.
b) kriv = vijoč se, vijakast, zavit, ovinkast, vijugast: ut autem (medium spatium) curvum sit, facit natura … Italiae S. fr., c. litus V., H., O., Mel., litora Cat., flumina V., quam (sc. Liriopen) quondam flumine curvo implicuit O. (o rečnem bogu) ki jo je … s svojim vodovjem obkrožil, aquae O., plaga, vena Cels., via Sen. tr.
c) (o valujoči vodi) vzbočen, vzboklo se dvigajoč, kipeč: demissum curvum circumstetit aequor O., aequora, aquae Stat., freta Val. Fl.

3. pren. (moralno) kriv, napačen, popačen, zel: mores Pr.; kot subst. neutr.: ut possem curvo dignoscere rectum H.; preg.: curva corrigere Sen. ph., Plin. iun. izravnavati, kar je krivo = vse izboljšati hoteti, povsod natančno (strogo) po pravilih ravnati.

ferrum -ī, n (iz *ferzom, ki je verjetno s posredovanjem Etruščanov izpos. iz Prednje Azije; prim. hebr. bar(e)rel, sumer. barzal, asir. parzilla)

I.

1. železo (kot kovina, surovina), jeklo: Col., Plin., Fl. idr. fabrica acris et ferri Ci., nascitur ibi … ferrum C., aes atque aurum ferrumque Lucr., ex … solido rerum tabularia ferro O., f., quod Noricus excoquit ignis O. noriško („štajersko“) železo, f. candidum Cu., ferri materia Iust.

2. metaf. železno srce, trdo-srčnost, brezčutnost: in pectore ferrum gerit O. (mi pravimo: kamen), rigidum ferri semina pectus habent O.; meton. železna doba: aere, dehinc ferro duravit saecula H., sic ad ferrum venistis ab auro, saecula O. —

II. predelano železo, meton.

1. jeklo, železno orodje, npr.: sekira: H., O., ornus ferro accisa V.; nož: ingulum ferro resolvit V., ferro et igne curari Sen. ph. z rezanjem in žganjem; škarje: ferro resecare capillos O.; žgalne škarje za oblikovanje kodrov: crines ferro vibrati calido V., ferro torquere capillos O.; lemež: ferro scindere aequor V., ferro proscindere campum O.; veriga, spone: aliquem in ferrum conicere Ci., ferro vincire aliquem Sen. tr.; zapah: ferro claudentur Belli portae V.; pisalo: dextra tenet ferrum, vacuam tenet altera ceram O.; železni oklep: qua patuit ferrum, letalem condidit ensem O.; mučilne priprave: instrumenta necis, ferumque ignesque parantur O., fortiter et ferrum saevos patiemur et ignes Pr.

2. occ.
a) metalno orožje, predvsem ost (kopja, sulice ali puščice): ferrum, quod ex hastili in corpore reman-serat N., ferro praefixum robur acuto V., lato crispans hastilia ferro V., hastile tergo eripuit; ferrum tamen ossibus haesit O., cervice sagitta haesit et exstabat nudum de gutture ferrum; ferrum aduncum O. kavlja(s)ta puščica; sinekdoha: kopje, sulica, puščica: volatile f. V., traiecta pectora ferro V., stetit inguine f. O.
b) meč, bodalo: quis ibi non est vulneratus ferro Phrygio? Enn., aliquem ferro aggredi N., O., aliquem cum ferro invadere Ci. z oboroženo roko, eorum manibus ferrum extorsi Ci., ad subsellia cum ferro venisti Ci., (senex) inutile ferrum cingitur V., Iuno ferro accincta V., ferro cinctus Suet., ferrum eripere vaginā V. ali f. stringere V., L., T., Stat. ali detegere Lucan., incumbere ferro O., Val. Max. idr. nasaditi se na meč, exentere alicui f. Lucan., f. armare (brusiti) Q., f. abicere Suet., occultato sub veste ferro Iust., splendor ferri Amm., cadere ali perire ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; aliteracija: ferro flammaque Ci., V., L., Auct. b. Alx. ali flamma ac ferro Ci. ali flamma et ferro Tib. ali (redko) ferro flammisque T. ali (pesn.) face ferroque V. z ognjem in mečem; tako tudi: ferro iguique Ci., L., Suet., ferro atque igni L., igni ferroque Ci., Cu., per ignes ferrumque Cu. ali (asindet.) ferro igni L., igne ferro Fl.; podobno: exercitus nostros ferro vique caedere T.; meton. (pogosto v prozi) oborožena roka, orožna sila: coniurati ad ferrum vocabantur Ci., communem salutem sine ferro defendi Ci., C. Marium e civili ferro eripuerunt Ci. meču državljanske vojne, ut comparetis forum cum ferro Ci.

koničast (-a, -o) spitz; Spitz- (lemež die Spitzschar, streha das Spitzdach, kozarec das Spitzglas, čelo gradbeništvo, arhitektura der Spitzgiebel, dleto der Spitzmeißel)

nòž knife, pl knives

oster kot nòž knife-edged
kuhinjski nòž kitchen knife, cook's knife
mesarski nòž butcher's knife, arhaično whittle
nòž sekač cleaver
nòž za razrezovanje carving knife
žepni nòž pocketknife, penknife, clasp knife
nòž pri plugu (lemež) plougshare, coulter
nòž v hrbet (figurativno) stab in the back
boj na nòž a fight to the finish, bayonet fighting
vbod z nòžem stab
brusač nòžev knife-grinder
nastaviti komu nòž na vrat (grlo) to put the knife to someone's throat
zabosti z nòžem to knife