Franja

catēgoria -ae, f (gr. κατηγορία)

1. sramotilni govor, sramotilna obdolžitev: Macr., Hier.

2. log. lastnost, predikament kake reči, poseb. categoriae (lat. praedicamenta) splošna določila o bitju in mišljenju, kategorije: Sid., Isid. Od tod adj. catēgoricus 3 (κατηγορικός) predikamenten, kategorijski: Eccl.

character¹ [kǽriktə] samostalnik
znak, pisava, črka, številka; dostojatnstvo, stan, položaj; značaj; oseba, igralec, -lka; dober glas; čudak; spričevalo; opis; kakovost, lastnost

to act out of character zmesti se
to have the character for bravery (honesty) biti na glasu kot junak (poštenjak)
to be out of character ne ustrezati
to be quite a character biti nekoliko prenapet
a public character javni delavec
to see s.th. in its true character videti kaj v pravi luči
figurativno to set the character of s.th. vtisniti čemu pečat
to give s.o. a good character dati komu dobro spričevalo
out of all character popolnoma neprimeren
a strange character čudak

condición ženski spol pogoj; stanje, položaj; kakovost, lastnost, stan; obveznost; značaj, narava

persona de condición oseba visokega stanu
a (con, bajo la) condición de (que) s pogojem da
bajo ninguna condición pod nobenim pogojem
de condición (que) tako da
sin condición brezpogojno
cumplir una condición izpolniti pogoj
estar en condición (šp) biti v dobri formi
rendirse sin condición predati se na milost in nemilost, brezpogojno kapitulirati
tener mala condición biti čemerne narave
condiciones de costumbre običajni pogoji
condiciones razonables ceneni (ugodni) pogoji
condiciones de venta prodajni pogoji
de condiciones acústicas akustično zgrajen (dvorana)
en buenas condiciones v dobrem stanju, dobro ohranjen
en estas condiciones v takih pogojih (razmerah)
estar en condiciones moči (morem)
hacer condiciones staviti pogoje
poner a uno en condiciones de hacer a. nekomu kaj omogočiti, olajšati
poner condiciones equitativas ugodne (cenene) pogoje staviti

cualidad ženski spol lastnost, kakovost

Eigenschaft, die, (-, -en) lastnost, (Merkmal) značilnost, (das Eigentümliche) posebnost; svojstvo (in amtlicher Eigenschaft uradno, in meiner Eigenschaft als Vorsitzender v svojstvu predsednika, kot predsednik)

endowment [indáumənt] samostalnik
obdaritev; ustanova; nadarbina, beneficij; subvencija; nadarjenost, sposobnost, talent; lastnost; pooblastilo

endowment policy (ali insurance) življenjsko zavarovanje

faculté [fakülte] féminin zmožnost, sposobnost, moč; lastnost, svojstvo, talent, dar; možnost, prostost, pravica, upravičenost; fakulteta; pluriel premoženje, posest, marine tovor

faculté d'adaptation prilagoditvena zmožnost
faculté combinatrice kombinacijski dar
facultés intellectuelles umstvene sposobnosti
faculté d'orientation orientacijska zmožnost
faculté de rachat pravica do zopetnega odkupa
de travail delovna zmožnost
faculté de droit, de médecine, des lettres, des sciences pravna, medicinska, filozofska, prirodoslovna fakulteta
la Faculté medicinska fakulteta, zdravniki
aller à la faculté iti, vpisati se na fakulteto
avoir de brillantes facultés biti zelo talentiran
ne plus avoir toutes ses facultés umsko oslabeti, postati senilen
ne pas jouir de toutes ses facultés anormalno se obnašati

habit¹ [hæbit] samostalnik
navada, nagnjenje; (telesna ali duševna) lastnost; obleka (zlasti redovna; tudi uradna, poklicna)
medicina zasvojenost, privajenost
zoologija način življenja
botanika način rasti

habit of body habitus, telesni ustroj
habits of life življenjske navade
eating habits bonton pri mizi
by (ali from) habit iz navade
force of habit moč navade
habit of mind občutje, razpoloženje, duševna lastnost
a lady's habit ženska jahalna obleka
to acquire a habit navaditi se
to act from force of habit iz navade kaj delati
to be in the habit of doing s.th. imeti navado kaj delati
to break s.o. (o.s.) of a habit odvaditi koga (se) česa
to fall (ali get) into a habit navaditi se, priti v navado
to get out of a habit odvaditi se, priti iz navade
to indulge o.s. in a habit vdajati se navadi
to make a habit of it pustiti, da ti pride v navado
it is the habit with me navajen sem

ingenium -iī, n (*ingenere = ingīgnere) prirojenje = kar je prirojeno, in sicer najprej o človeku

1. prirojena lastnost, nrav, narava, čud, kri, srce, mišljenje, značaj: T., Vell., Fl., ac te ipsum vi naturae atque ingenii elatum iam usus flectet Ci., invidia ab ingeniis prudentium repudietur Ci., vera loqui, etsi meum ingenium non moneret, necessitas cogit L., humanum i. Cu. človeška narava, suo ingenio vivere L. po svoje, nemo est tam firmo ingenio, quin ... Enn., novi ingenium mulierum Ter., antiquum ingenium obtines Ter., redire ad ingenium Ter. zopet stare uganjati, ingenium bonum, liberale, durum, inhumanum, leve Ter. ap. Kom., mobile, insanum, rectum Plin. iun., feris propiora ingenia Iust., more ingenii humani Iust., i. mite O., Iuv., molle Iuv., ing. gentis Iust., lene in liberos Ter., malum S., iners O., castum Iuv., trux Suet., suopte ingenio trucem Suet., turbidum saeviebat i. Suet., hominum ingenia ad similitudinem caeli sui vigentia Sen. ph., ingenio parum fidere Plin. iun., ingenio diffidere Suet., ingenua ingenia Iust. svobodno rojeni možje, svobodnjaki; o živalih: ingenia silvestria deponunt pulli Col.; occ.
a) prirojen pogum: Volscis levatis metu suum rediit ingenium L., quorum ingenia validissima erant S.
b) prirojena sposobnost, zmožnost, razum, pamet: Lucr., Amm. idr., quem nostrum tam tardo ingenio fore putavit? Ci., hebeti (acri, acuto) ingenio esse Ci., expers consilii aut ingenii Ci., tantum haberent ... ad fingendum ingenii Ci., humana docilitas atque ingenium Ci., acies (acumen) ingenii Ci., tarditatem ingenii noramus Ci., homo extremi ingenii L. topoglavec, tu sine ingenio ... iudicas! Ci., i. limatius, pulcherrimum Plin. iun., promptus ingenio L. sposobnež, mož prebrisane glave, cum ingenio versari in aliquā re Ci. pametno, haud absurdum i. S., expertum T., ingenio aliquid formare Suet., ingenium alere T., acuere Q., excitare Suet., exercere T., frangere O., minuere O., ingenio subdere stimulos O., ingenium eius spondet magnum virum Iust., dissidere ab ingenio alicuius O., facere alicui ingenium Pr., i. divulgare T., imbecillitas ingenii Plin. iun., ingenii vana consilia S. slabi načrti.

2. nadarjenost, duhovitost, duh, veleum: C. Curio summo ingenio et prudentia praeditus Ci., Archias omne ingenium contulit ad populi Romani gloriam celebrandam Ci., summa in filio spes, summa ingenii indoles Ci., magnus honos ingenio tribuitur Ci., in rebus urbanis Galerii ingenio utebantur T., motus celeres ingenii Ci., vigor ingenii O., ingenii vires Ci., ingenio valere Plin. iun., ingenio superari N., i. velox Iuv., perelegans Vell., praestantissimum Ci., excelsum Plin. iun., sicam ingenii destringere Amm. „uma svetli meč“; v podobi, posneti po vodi: ingeni benigna vena H. vir; prim.: flumen ingenii Ci., ingenio abundare Ci.; meton.
a) duhovita iznajdba, pameten domislek, pametna misel, naklep, naplet: illiusne id ingenium an auctor sit alius, haud discreverim T.
b) duhovit človek, veleum, prebrisana glava, dobroglavec = „glavca“: Ci., L., S., Q., Sen. ph., Vell., Amm., praemia ingeniis Thesidae posuere V., ingenia nostrorum temporum Plin. iun., ingenia saeculi Suet., ingenia et artes Suet., ingenia emergunt Iuv., ing. summa Suet., temporaria Cu.

3. metaf. (o stvareh) naravno svojstvo, kakovost, lastnost: Amm., campi suopte ingenio humentes T., arvorum ingenia V., i. loci S., lactis Gell., soli Plin., ingenio (= sponte suā) arbusta ubi nata sunt Naev. fr., i. oris et vultus Plin. naravna podoba obraza, poma sui ingenii Col., crines ingenio suo flexi Petr.

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

natura f

1. narava:
i fenomeni della natura naravni pojavi
in natura v naravi, po naravnem redu
natura naturante, naturata filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava
i tre regni della natura živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo

2. narava, bistvo; nrav; lastnost, značilnost:
la natura dei metalli lastnost kovin
la natura dell'uomo človeška narava
una natura collerica, malinconica vzkipljiva, melanholična nrav
è nella natura delle cose to je v naravi stvari
mutare natura spremeniti se
pagare il tributo alla natura evfemistično umreti

3. človek:
la natura umana človeštvo, človeški rod

4. pog. (zunanje, zlasti žensko) spolovilo

5. trgov. natura, blago:
pagare in natura plačati v naturi, z blagom

6. umet.
natura morta tihožitje

nature [néičə] samostalnik
narava, priroda; čud, vrsta, lastnost
vojska kaliber, premer; življenjska sila, primitivizem
botanika drevesna smola

against (ali contrary to) nature proti naravi, nadnaravno
by nature po naravi
to ease (ali relieve) nature opraviti potrebo
law of nature naravni zakon
to go the way of nature umreti
from nature po naravi (v slikarstvu)
good nature dobrodušnost
in the nature of kot, po, zaradi, v svojstvu, podoben
of a grave nature resen
of the same nature iste vrste
to pay the debt of nature; ali to pay one's debt to nature umreti
ia a state of nature nag, divji, primitiven
true to nature realističen, naraven
Nature Conservancy urad za varstvo narave
it has become second nature with him to mu je prešlo v meso in kri
things of this nature stvari te vrste

osobìna ž, òsobina ž
1. lastnost: opomenuo sam na jednu duševnu -u
2. posebnost

point¹ [pɔ́int] samostalnik
konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)
arhaično bodalo, meč
tehnično koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla
lov cilj, postojanka (psov)
množina udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen)
slovnica pika (tudi full point)
tisk enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi
matematika točka (point of intersection sečišče)
decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.
fizika stopinja (temperature na lestvici), stopnja
geografija rtič
geografija stran neba (cardinal points glavne strani neba)
točka, kraj, mesto, cilj, namen (point of destination namembni kraj; ekonomija point of entry vstopno pristanišče)
trenutek, moment (odločilni, kritični at the point of death umirajoč)
točka dnevnega reda (to differ on several points ne strinjati se v več točkah)
poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel (there is no point in doing it nima smisla to narediti)
poudarek (to give point to one's words dati poudarek svojim besedam)
(karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak point njegova močna, šibka točka; it has its points ima svoje dobre strani)
ekonomija točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga
šport točka (to lose on points izgubiti po točkah, points win zmaga po točkah)
šivana čipka
glasba znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek
vojska predstraža, izvidnica
britanska angleščina kretnica

ekonomija to be on points biti racioniran (blago)
to be off points biti v svobodni prodaji
ekonomija to put on points racionirati
at all points temeljito, popolnoma, v vseh ozirih
at the point of na robu, blizu
at the point of the pistol z namerjeno pištolo
at the point of the sword z grožnjo, nasilno
at this point v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)
to be on the point of pravkar nameravati
beside (ali off, away from) the point neprimeren, ne na mestu
to bursting point (sit) da bi počil
boiling-point vrelišče
freezing-point ledišče
melting-point tališče
to bring to a point dovršiti, končati
a case in point ustrezen primer
to carry (ali gain) one's point doseči svoj smoter
to come (ali get) to the point priti k stvari, priti do odločilnega trenutka
to give point to s.th. poudariti kaj
šport to give points to s.o. dati komu prednost v igri, figurativno biti močnejši
figurativno nine points skoraj vse, 90 procentov
possession is nine points of the law če kaj imaš, imaš vedno prav
to dine on potatoes and points jesti samo krompir
in point ustrezen, umesten
in point of glede na
in point of fact pravzaprav, resnično
point at issue sporna točka
a point of interest zanimiva podrobnost
the point of the jaw brada
a knotty point zamotana stvar
to keep to the point ostati pri stvari
to lack point ne biti prepričljiv
to make a point of vztrajati na čem, poudarjati
šport to make (ali score) a point doseči točko; dokazati resničnost trditve
to make s.th. a point of honour smatrati kaj za častno zadevo
a moot point dvomljiv dokaz
ameriško point of origin kraj porekla
not to put too fine a point on it brez ovinkov povedati, ne prikrivati
to press a point vztrajati pri čem, pritiskati na kaj
point of no return aeronavtika nevarna cona, figurativno od kjer ni vrnitve
to see the point razumeti poanto
to stand upon points paziti na vsako malenkost, biti prenatančen
to stick to the point ostati pri stvari
to stretch (ali strain) a point narediti izjemo, pogledati skozi prste
one's sore point boleča točka
there is no point in it nima smisla
to the point stvarno
up to a point do neke mere
turning-point preokret
point of view stališče, mnenje
that is the point to je vprašanje, to je poglavitna stvar
parlament point of order dnevni red

praedicāmentum -ī, n (praedicāre)

1. (vnaprejšnje) (na)kaz(ov)anje (namigovanje, opozarjanje) na kaj: praedicamenta venturi unius verissimi iudicii Aug.

2. lastnost, značilnost, predikat, v pl. = categoriae: Aug., Isid.

property [prɔ́pəti] samostalnik
lastnina, last, posest, imetje
fizika lastnost; karakteristika, svojskost, posebnost
množina gledališki rekviziti
ameriško, (TV) dekor

a man of property bogataš
personal property osebna lastnina, premičnine
real property nepremičnine
property law stvarno pravo
damage to property škoda na premoženju
left property zapuščina
lost property najdeni predmeti
beneficial property užitek
property insurance premoženjsko zavarovanje

propiedad ženski spol lastnina, svojina, posest(vo), zemljišče; lastnost, svojstvo; primernost; pravilnost

hablar con propiedad pravilno govoriti (jezik)
hablando con propiedad odkrito povedano, pravzaprav
pasar a propiedad (de alg.) preiti v lastnino
es de mi propiedad to pripada meni, to je moje
Es propiedad vse pravice pridržane (napis v knjigah)

proprietà f

1. lastnost, značilnost:
proprietà chimiche, fisiche di una sostanza kemične, fizikalne lastnosti neke snovi

2. svojina, lastnina; pravica:
proprietà artistica, letteraria pravo avtorska pravica
proprietà industriale patentne pravice

3. last, posest:
proprietà mobiliare, immobiliare premičnina, nepremičnina
proprietà fondiaria zemljiška posest

4. točnost, primernost (v izražanju):
esprimersi con proprietà lepo, primerno se izražati

5. okus, spodobnost:
vestire con proprietà spodobno se oblačiti

proprietās -ātis, f (proprius)

1. (posebno) svojstvo, (posebna) lastnost, posebnost, značilnost: Sen. ph., Gell. idr., terrae caelique L., singularum rerum singulae proprietates sunt Ci., verborum Q. pravi pomen, genus et proprietas Ci. vrsta, frugum proprietates L. posebne vrste.

2. meton.
a) lastninska pravica, lastništvo: Suet., Icti. idr., Salaminae insulae Iust., proprietatem loci sibi vindicare Iust.
b) lastnina: dominus proprietatis Icti. lastnik.

proprietáte -ăţi f

1. last, lastnina, posest

2. lastništvo
□ proprietate comună solastništvo

3. lastnost, značilnost