Franja

Zadetki iskanja

  • klínica (-e) f dem. od klina piccola lama; lametta
  • lámji (-a -e) adj. zool. di, del lama
  • rezílce (-a) n dem. od rezilo piccola lama, lametta
  • venecijánka (-e) f les. sega a una sola lama
  • alpáka1 (-e) f

    1. zool. alpaca (Lama pacos)

    2. tekst. alpaca
  • enolísten (-tna -o) adj. les.
    enolistna žaga sega a una lama
  • gvanáko (-a) m zool. guanaco (Lama huanacus)
  • hŕbet (-bta) m

    1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
    upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
    hrbet ga boli ha mal di schiena
    raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
    telečji hrbet schiena di vitello
    plavati na hrbtu nuotare sul dorso

    2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
    hrbet roke il dorso della mano
    hrbet menice il verso dell'assegno
    hrbet strani il verso, il retro del foglio
    hrbet noža la costa della lama
    napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle

    3. (del knjige) costa

    4. (izbokli del vala, greben) cresta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
    dobiti jih po hrbtu buscarle
    naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
    pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
    pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
    pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
    biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
    smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
    pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
    spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
    pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
    geogr. gorski hrbet schiena (montana)
    anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
    anat. nosni hrbet dorso del naso
    podmorski hrbet dorsale suboceanica
  • líst (-a) m

    1. bot. foglia:
    list požene, odpade la foglia germoglia, cade
    mesnati, suhi, uveli, zeleni listi foglie carnose, secche, appassite, verdi
    drgetati, tresti se kot list v vetru tremare come foglia al vento
    sonce je žgalo in noben list se ni ganil il sole picchiava forte e nessuna foglia si muoveva

    2. (kos papirja za pisanje) foglio; pagina; lista:
    črtani list foglio a righe
    nepopisani list pagina bianca
    knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi libro con pagine sporche e spiegazzate
    anketni list questionario
    gost. jedilni list lista dei cibi
    tisk. naslovni list frontespizio
    notni list foglio di musica
    risalni list foglio da disegno

    3. (dokument, javna listina) certificato; licenza; fede; šalj. papiro:
    rojstni, poročni, mrliški list certificato di nascita, di matrimonio, di morte
    obrtni list licenza di esercizio
    orožni list (licenza di) porto d'armi
    potni list passaporto

    4. (časopis, revija) giornale, rivista; gazzetta, gazzettino; stampato:
    literarni list rivista letteraria
    Uradni list Gazzetta Ufficiale

    5. (ploščat kovinski del orodja, orožja)
    list kose lama della falce
    list lopate lama del badile
    list sekire lama della scure
    list žage lama della sega

    6. igre carte (del giocatore)

    7. rel. brano (degli Atti degli Apostoli)

    8. tekst. liccio

    9. min. foglietto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrniti list voltar pagina
    pren. otrok je še nepopisan list il bambino è ancora una pagina bianca
    naše gore list nostro, nostra connazionale
    bot. čašni list sepalo
    bot. črtalasti list foglia lanceolata
    bot. pernati list foglia pennata
    bot. plodni list carpello
    bot. sestavljeni list foglia pluripennata
    bot. venčni list petalo
    strojn. list propelerja pala dell'elica
    strojn. vzmetni list foglia (della molla a balestra)
    bolniški list certificato medico, di malattia
    trg. garancijski list foglio di garanzia
    rel. krstni list fede di battesimo
    šol. matični list foglio matricolare (dello scolaro)
    zool. morski list sogliola (Solea)
    tovorni list lettera di vettura
    zool. živi list fillio (Phyllium)
    bot. list vinske trte pampino
    podoben listu fogliaceo
  • mèč (-a) m

    1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
    izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
    opasati si meč cingere la spada
    vihteti meč brandire la spada
    ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
    pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
    prekrižati meče incrociare i ferri
    uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco

    2. pren. spada:
    meč pravice la spada della giustizia

    3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
    pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
    požiralec mečev mangiatore di spade
    PREGOVORI:
    kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce
  • nihálen (-lna -o) adj. del pendolo, a pendolo, pendolare; di oscillazione, oscillatorio:
    nihalna žaga sega a lama oscillante
    nihalna vrata porta a vento
    nihalna žičnica funivia a pendolo
    teh. nihalni ležaj cuscinetto pendolare
    mont. nihalni oder appoggio pendolare
  • óster (-tra -o) adj.

    1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
    oster nož coltello tagliente
    ostri zobje denti aguzzi
    ostro rezilo lama affilata

    2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
    ostra brada barba ispida
    oster veter vento brusco
    oster mraz un freddo pungente

    3. acuto, netto:
    ostri obrisi contorni netti

    4. acuto; penetrante:
    oster vid vista acuta

    5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
    ostre besede parole dure
    oster odgovor risposta recisa
    ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
    oster pok scoppio assordante
    ostra bolečina dolore lancinante
    ostra svetloba luce abbagliante
    oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
    oster okus gusto acre
    ostro podnebje clima rigido
    oster ovinek curva brusca
    ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
    ostre črte na obrazu lineamenti marcati

    7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
    oster um un ingegno fino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
    imeti oster nos avere fiuto, naso
    šport. ostra igra gioco duro, pesante
    gastr. ostra paprika peperone piccante
    fot. ostra slika immagine netta, nitida
    ostra moka farina grossa
    mat. ostri kot angolo acuto
    bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
    voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
    oster ton tono imperativo
    knjiž. oster besedni spopad tenzone
    oster govor catilinaria
    pren. oster kritik catone
    oster okus agrume
    oster ukor rampogna, sfuriata
    oster vonj afrore, fortore
    ostra bolečina fitta, spasimo
    ostra graja intemerata, strigliata
    agr. ostra pšenica grano duro
  • ravnálen (-lna -o) adj. drizzatore, raddrizzatore; spianatore:
    grad. ravnalna deska (za beton) battola
    teh. ravnalna letev spianatoio
    teh. ravnalni stroj (za pločevino) raddrizzatrice
    grad. ravnalni plug lama
  • vikúnja (-e) f zool. vigogna (Lama vicugna)
  • visèč (-éča -e) adj. pendente; pensile; sospeso:
    viseča krožna žaga sega a lama oscillante
    viseča mreža amaca; rib. rete alla deriva
    viseča omarica armadio pensile
    vrtn. viseča pelargonija (bršljanka) pelargonio (Pelargonium peltatum)
    lov. viseča ptičja mreža ragna, tramaglio
    viseča svetilka lampada sospesa
    viseča tehtnica bilancia a braccio
    viseča železnica trasportatore a monorotaia sospesa; teleferica
    viseči kapnik stalattite
    grad. viseči most ponte sospeso
    hist. viseči vrtovi giardini pensili
  • voditelj samostalnik
    1. (v politiki in religiji) ▸ vezető
    politični voditelj ▸ politikai vezető
    opozicijski voditelj ▸ ellenzéki vezető
    državni voditelj ▸ állami vezető:
    vrhovni voditelj ▸ legfőbb vezető
    verski voditelj ▸ vallási vezető
    duhovni voditelj ▸ szellemi vezető
    karizmatičen voditelj ▸ karizmatikus vezető
    voditelji držav ▸ országok vezetői
    voditelj stranke ▸ pártvezető
    zasedanje voditeljev ▸ vezetői ülés
    vrh voditeljev ▸ vezetők csúcstalálkozója
    svetovni voditelji ▸ világvezető
    Voditelji članic EU so začeli zasedanje, na katerem naj bi skušali doreči nove ukrepe v boju proti krizi v evrskem območju. ▸ Az EU-tagállamok vezetői elkezdték az ülést, amelyen az euróövezet válsága elleni harchoz próbálnak új intézkedéseket egyeztetni.
    Politično vodstvo bo postopoma prenesel na druge, še naprej pa bo duhovni voditelj, kajti položaj dalajlame ni prenosljiv. ▸ A politikai vezetést fokozatosan átruházza másokra, de megmarad szellemi vezetőnek, hiszen a dalai láma tisztsége nem átruházható.

    2. (povezovalec programa) ▸ műsorvezető
    televizijski voditelj ▸ televíziós műsorvezető
    radijski voditelj ▸ rádiós műsorvezető
    priljubljen voditelj ▸ közkedvelt műsorvezető
    voditelj oddaje ▸ műsor vezetője
    voditelj prireditve ▸ esemény műsorvezetője
    Kariero je nadaljeval na televiziji najprej kot voditelj oddaj, pozneje kot urednik. ▸ A televíziónál folytatta a karrierjét előbb műsorvezetőként, később szerkesztőként.
    Dogajanje bodo povezovali voditelji vseh sodelujočih radijskih postaj, prenos pa bo potekal prek radijskih valov in interneta. ▸ Az eseményeket a közreműködő rádióállomások műsorvezetői kötik össze, a közvetítés pedig a rádióhullámokon és az interneten lesz elérhető.
  • zagozdíti (-ím)

    A) perf.

    1. incastrare, incuneare; fermare con cunei; con biette:
    zagozditi vratno krilo s koščkom lesa fermare l'auta della porta con un cuneo di legno

    2. imbottigliare, bloccare:
    ulico so zagozdili tovornjaki la via era bloccata dagli autocarri

    B) zagozdíti se (-ím se) perf. refl.

    1. incunearsi, incastrarsi; incepparsi:
    pri žaganju se je rezilo zagozdilo nel segare la lama s'era incastrata
    zaradi okvare mehanizma se je zagozdil naboj per un guasto al meccanismo l'arma si inceppò

    2. imbottigliarsi, congestionarsi:
    ob tej uri se promet zagozdi a quest'ora il traffico si congestiona
  • zarézati (-réžem) | zarezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. incidere, fare un taglio, una tacca; tagliare:
    zarezati drevo fare un taglio nell'albero
    zarezati znamenja v les fare tacche nel legno

    2.
    zarezati strugo scavare l'alveo
    zarezati rano aprire una ferita

    3. tagliare, penetrare:
    rezilo je zarezalo v les la lama penetrò nel legno

    4. sentire una fitta:
    v prsih ga je zarezalo sentì una fitta al petto

    5. pren. rompere:
    v mirno ulico je zarezal otroški jok il silenzio del vicolo fu rotto dal pianto di un bambino

    B) zarézati se (-réžem se) | zarezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. tagliare; solcare:
    verige so se zarezale v zapestja le catene gli tagliavano i polsi
    gube so se mu zarezale v čelo rughe profonde gli solcarono la fronte

    2. pren. penetrare profondamente, imprimersi:
    prizor se mu je za vedno zarezal v spomin la scena si impresse per sempre nel suo ricordo
  • žága (-e) f

    1. sega:
    list, ročaj žage la lama, la maniglia della sega
    dvoročna žaga sega a due mani, segone
    električna, motorna žaga sega elettrica, motosega
    krožna, ročna, tračna žaga sega circolare; sega a mano; sega a nastro
    mizarska žaga, žaga za kovino, marmor sega da falegname, segatrice per metalli, per marmo
    žaga se skrha la sega si spunta, perde il filo
    brusiti žago affilare la sega

    2. (obrat) segheria;
    pripeljati na žago portare in segheria
    delavec na žagi operaio della segheria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. pojoča žaga sega
    etn. vžigalna žaga sega (per accensione del fuoco con confricazione)
    med. žaga za kosti segaossa