Zadetki iskanja
- klínica (-e) f dem. od klina piccola lama; lametta
- lámji (-a -e) adj. zool. di, del lama
- rezílce (-a) n dem. od rezilo piccola lama, lametta
- venecijánka (-e) f les. sega a una sola lama
- alpáka1 (-e) f
1. zool. alpaca (Lama pacos)
2. tekst. alpaca - enolísten (-tna -o) adj. les.
enolistna žaga sega a una lama - gvanáko (-a) m zool. guanaco (Lama huanacus)
- hŕbet (-bta) m
1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
hrbet ga boli ha mal di schiena
raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
telečji hrbet schiena di vitello
plavati na hrbtu nuotare sul dorso
2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
hrbet roke il dorso della mano
hrbet menice il verso dell'assegno
hrbet strani il verso, il retro del foglio
hrbet noža la costa della lama
napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle
3. (del knjige) costa
4. (izbokli del vala, greben) cresta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
dobiti jih po hrbtu buscarle
naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
geogr. gorski hrbet schiena (montana)
anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
anat. nosni hrbet dorso del naso
podmorski hrbet dorsale suboceanica - líst (-a) m
1. bot. foglia:
list požene, odpade la foglia germoglia, cade
mesnati, suhi, uveli, zeleni listi foglie carnose, secche, appassite, verdi
drgetati, tresti se kot list v vetru tremare come foglia al vento
sonce je žgalo in noben list se ni ganil il sole picchiava forte e nessuna foglia si muoveva
2. (kos papirja za pisanje) foglio; pagina; lista:
črtani list foglio a righe
nepopisani list pagina bianca
knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi libro con pagine sporche e spiegazzate
anketni list questionario
gost. jedilni list lista dei cibi
tisk. naslovni list frontespizio
notni list foglio di musica
risalni list foglio da disegno
3. (dokument, javna listina) certificato; licenza; fede; šalj. papiro:
rojstni, poročni, mrliški list certificato di nascita, di matrimonio, di morte
obrtni list licenza di esercizio
orožni list (licenza di) porto d'armi
potni list passaporto
4. (časopis, revija) giornale, rivista; gazzetta, gazzettino; stampato:
literarni list rivista letteraria
Uradni list Gazzetta Ufficiale
5. (ploščat kovinski del orodja, orožja)
list kose lama della falce
list lopate lama del badile
list sekire lama della scure
list žage lama della sega
6. igre carte (del giocatore)
7. rel. brano (degli Atti degli Apostoli)
8. tekst. liccio
9. min. foglietto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrniti list voltar pagina
pren. otrok je še nepopisan list il bambino è ancora una pagina bianca
naše gore list nostro, nostra connazionale
bot. čašni list sepalo
bot. črtalasti list foglia lanceolata
bot. pernati list foglia pennata
bot. plodni list carpello
bot. sestavljeni list foglia pluripennata
bot. venčni list petalo
strojn. list propelerja pala dell'elica
strojn. vzmetni list foglia (della molla a balestra)
bolniški list certificato medico, di malattia
trg. garancijski list foglio di garanzia
rel. krstni list fede di battesimo
šol. matični list foglio matricolare (dello scolaro)
zool. morski list sogliola (Solea)
tovorni list lettera di vettura
zool. živi list fillio (Phyllium)
bot. list vinske trte pampino
podoben listu fogliaceo - mèč (-a) m
1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
opasati si meč cingere la spada
vihteti meč brandire la spada
ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
prekrižati meče incrociare i ferri
uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco
2. pren. spada:
meč pravice la spada della giustizia
3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
požiralec mečev mangiatore di spade
PREGOVORI:
kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce - nihálen (-lna -o) adj. del pendolo, a pendolo, pendolare; di oscillazione, oscillatorio:
nihalna žaga sega a lama oscillante
nihalna vrata porta a vento
nihalna žičnica funivia a pendolo
teh. nihalni ležaj cuscinetto pendolare
mont. nihalni oder appoggio pendolare - óster (-tra -o) adj.
1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
oster nož coltello tagliente
ostri zobje denti aguzzi
ostro rezilo lama affilata
2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
ostra brada barba ispida
oster veter vento brusco
oster mraz un freddo pungente
3. acuto, netto:
ostri obrisi contorni netti
4. acuto; penetrante:
oster vid vista acuta
5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
ostre besede parole dure
oster odgovor risposta recisa
ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura
6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
oster pok scoppio assordante
ostra bolečina dolore lancinante
ostra svetloba luce abbagliante
oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
oster okus gusto acre
ostro podnebje clima rigido
oster ovinek curva brusca
ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
ostre črte na obrazu lineamenti marcati
7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
oster um un ingegno fino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
imeti oster nos avere fiuto, naso
šport. ostra igra gioco duro, pesante
gastr. ostra paprika peperone piccante
fot. ostra slika immagine netta, nitida
ostra moka farina grossa
mat. ostri kot angolo acuto
bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
oster ton tono imperativo
knjiž. oster besedni spopad tenzone
oster govor catilinaria
pren. oster kritik catone
oster okus agrume
oster ukor rampogna, sfuriata
oster vonj afrore, fortore
ostra bolečina fitta, spasimo
ostra graja intemerata, strigliata
agr. ostra pšenica grano duro - ravnálen (-lna -o) adj. drizzatore, raddrizzatore; spianatore:
grad. ravnalna deska (za beton) battola
teh. ravnalna letev spianatoio
teh. ravnalni stroj (za pločevino) raddrizzatrice
grad. ravnalni plug lama - vikúnja (-e) f zool. vigogna (Lama vicugna)
- visèč (-éča -e) adj. pendente; pensile; sospeso:
viseča krožna žaga sega a lama oscillante
viseča mreža amaca; rib. rete alla deriva
viseča omarica armadio pensile
vrtn. viseča pelargonija (bršljanka) pelargonio (Pelargonium peltatum)
lov. viseča ptičja mreža ragna, tramaglio
viseča svetilka lampada sospesa
viseča tehtnica bilancia a braccio
viseča železnica trasportatore a monorotaia sospesa; teleferica
viseči kapnik stalattite
grad. viseči most ponte sospeso
hist. viseči vrtovi giardini pensili - voditelj samostalnik
1. (v politiki in religiji) ▸ vezetőpolitični voditelj ▸ politikai vezetőopozicijski voditelj ▸ ellenzéki vezetődržavni voditelj ▸ állami vezető:vrhovni voditelj ▸ legfőbb vezetőverski voditelj ▸ vallási vezetőduhovni voditelj ▸ szellemi vezetőkarizmatičen voditelj ▸ karizmatikus vezetővoditelji držav ▸ országok vezetőivoditelj stranke ▸ pártvezetőzasedanje voditeljev ▸ vezetői ülésvrh voditeljev ▸ vezetők csúcstalálkozójasvetovni voditelji ▸ világvezetőVoditelji članic EU so začeli zasedanje, na katerem naj bi skušali doreči nove ukrepe v boju proti krizi v evrskem območju. ▸ Az EU-tagállamok vezetői elkezdték az ülést, amelyen az euróövezet válsága elleni harchoz próbálnak új intézkedéseket egyeztetni.
Politično vodstvo bo postopoma prenesel na druge, še naprej pa bo duhovni voditelj, kajti položaj dalajlame ni prenosljiv. ▸ A politikai vezetést fokozatosan átruházza másokra, de megmarad szellemi vezetőnek, hiszen a dalai láma tisztsége nem átruházható.
2. (povezovalec programa) ▸ műsorvezetőtelevizijski voditelj ▸ televíziós műsorvezetőradijski voditelj ▸ rádiós műsorvezetőpriljubljen voditelj ▸ közkedvelt műsorvezetővoditelj oddaje ▸ műsor vezetőjevoditelj prireditve ▸ esemény műsorvezetőjeKariero je nadaljeval na televiziji najprej kot voditelj oddaj, pozneje kot urednik. ▸ A televíziónál folytatta a karrierjét előbb műsorvezetőként, később szerkesztőként.
Dogajanje bodo povezovali voditelji vseh sodelujočih radijskih postaj, prenos pa bo potekal prek radijskih valov in interneta. ▸ Az eseményeket a közreműködő rádióállomások műsorvezetői kötik össze, a közvetítés pedig a rádióhullámokon és az interneten lesz elérhető. - zagozdíti (-ím)
A) perf.
1. incastrare, incuneare; fermare con cunei; con biette:
zagozditi vratno krilo s koščkom lesa fermare l'auta della porta con un cuneo di legno
2. imbottigliare, bloccare:
ulico so zagozdili tovornjaki la via era bloccata dagli autocarri
B) zagozdíti se (-ím se) perf. refl.
1. incunearsi, incastrarsi; incepparsi:
pri žaganju se je rezilo zagozdilo nel segare la lama s'era incastrata
zaradi okvare mehanizma se je zagozdil naboj per un guasto al meccanismo l'arma si inceppò
2. imbottigliarsi, congestionarsi:
ob tej uri se promet zagozdi a quest'ora il traffico si congestiona - zarézati (-réžem) | zarezováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. incidere, fare un taglio, una tacca; tagliare:
zarezati drevo fare un taglio nell'albero
zarezati znamenja v les fare tacche nel legno
2.
zarezati strugo scavare l'alveo
zarezati rano aprire una ferita
3. tagliare, penetrare:
rezilo je zarezalo v les la lama penetrò nel legno
4. sentire una fitta:
v prsih ga je zarezalo sentì una fitta al petto
5. pren. rompere:
v mirno ulico je zarezal otroški jok il silenzio del vicolo fu rotto dal pianto di un bambino
B) zarézati se (-réžem se) | zarezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. tagliare; solcare:
verige so se zarezale v zapestja le catene gli tagliavano i polsi
gube so se mu zarezale v čelo rughe profonde gli solcarono la fronte
2. pren. penetrare profondamente, imprimersi:
prizor se mu je za vedno zarezal v spomin la scena si impresse per sempre nel suo ricordo - žága (-e) f
1. sega:
list, ročaj žage la lama, la maniglia della sega
dvoročna žaga sega a due mani, segone
električna, motorna žaga sega elettrica, motosega
krožna, ročna, tračna žaga sega circolare; sega a mano; sega a nastro
mizarska žaga, žaga za kovino, marmor sega da falegname, segatrice per metalli, per marmo
žaga se skrha la sega si spunta, perde il filo
brusiti žago affilare la sega
2. (obrat) segheria;
pripeljati na žago portare in segheria
delavec na žagi operaio della segheria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. pojoča žaga sega
etn. vžigalna žaga sega (per accensione del fuoco con confricazione)
med. žaga za kosti segaossa