hud2 (-a, -o) mraz, vročina, veter, bolečina, dvom, krvavitev: stark; bolezen, nepokorščina, nevihta, poškodba, pretres možganov, rana, sneženje, šok, tatvina, vihar, vlom, žalitev, pravo kazniva dejanja: schwer; izkušnja, mraz, razočaranje, obžalovanje, kesanje: bitter; pravo malomarnost, nehvaležnost: grob; potreba: dringend; napaka, razlika: gravierend; sovraštvo, negativna čustva: tief; pes: bissig; figurativno (močno, zelo) sehr; Schwer- (bolnik der Schwerkranke), Erz- (sovražnik der Erzfeind)
huda kri böses Blut (zbujati hudo kri böses Blut machen)
huda ura das Gewitter, figurativno das Donnerwetter
huda kršitev predpisov der Skandal (Umweltskandal)
živalstvo, zoologija huda gniloba die Faulbrut
huda lakota großer Hunger, der Bärenhunger, Heißhunger
huda preizkušnja die Zerreißprobe
hudi časi schlechte Zeiten množina, figurativno eine Durststrecke
zaloga za hude čase der Notvorrat
Zadetki iskanja
- húd (-a -o)
A) adj.
1. severo, rigoroso
2. adirato, arrabbiato:
biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.
3. ostile
4. furioso, rabbioso (cane)
5. cattivo; malvagio:
sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
hudo dejanje azione malvagia, cattiva
6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
hude novice brutte notizie
hudi časi brutti tempi
huda ura temporale
7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
hud mraz freddo terribile
huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
huda bolečina forte dolore
hud kašelj forte tosse
hud bolnik malato grave
hud klanec forte, ripida salita
pren. hud lovec cacciatore appassionato
hud pijanec bevitore incorreggibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hud udarec terribile colpo
pren. biti hud na denar essere avido di denaro
delati hudo kri far cattivo sangue
biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
čeb. huda gniloba covata a sacco
B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
huda je za delo è difficile trovar lavoro
pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto - kŕčiti1 (-im)
A) imperf.
1. contrarre, restringere
2. corrugare, aggrottare (fronte)
3. provocare crampi, convulsioni:
lakota mu krči želodec dalla fame gli vengono crampi allo stomaco
B) krčiti se (-im se) imperf. refl.
1. accorciarsi, ridursi, contrarsi
2. esitare, indugiare - nepotešèn (-êna -o) adj.
1. inappagato, insoddisfatto, inadempiuto, insaziato; sconsolato:
nepotešena lakota fame insaziata
2. (sessualmente) insoddisfatto - pásji de chien(s), à la manière des chiens, canin, caniculaire
pasji dnevi canicule ženski spol
pasji glad, pasja lakota faim ženski spol de loup (ali canine)
pasji konopec laisse ženski spol
pasji lajež aboiement moški spol de chien
pasji mraz froid moški spol intense (ali de canard, de chien, de loup)
pasji nagobčnik muselière ženski spol
pasja ovratnica collier moški spol
pasja pasma race ženski spol canine
pasja razstava exposition ženski spol canine (ali de chiens)
pasja steklina rage ženski spol (canine)
pasja uta chenil moški spol, niche ženski spol (à chien)
pasje vreme temps moški spol de chien, diable moški spol de temps
pasja vročina chaleur ženski spol caniculaire
pasje življenje vie ženski spol de chien, chienne ženski spol de vie - pásji de(l) perro
pasji dnevi canícula f
sredi pasjih dni en plena canícula
pasji lajež ladrido m
pasje dirke carrera f de galgos
pasje delo (fig) fam trabajo m improbo (ali engorroso)
pasja lakota (glad) hambre f canina
pasji mraz frío m intenso
pasja hišica casilla f del perro; perrera f
pasja steklina rabia f; hidrofobia f
pasje vreme tiempo m de perros
pasja razstava exposición f canina
pasja znamka chapa f (de perro)
pasje življenje vida f perra, vida f aperreada
imeti pasje življenje llevar una vida perra - perl|a2 [ê] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Meier, der Meister (hribska der Hügelmeier, dišeča (dišeča lakota) Waldmeister, barvilna Färber-Waldmeister, njivska der Acker-Meier)
bovla z dišečo perlo die Maibowle - plezajoč [ó] (-a, -e) ➞ → plezati
plezajoča lakota rastlinstvo, botanika das Klebkraut - pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)
A) imperf., perf.
1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
poganjati pedale, kolo pedalare
2. menare, portare:
poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo
3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione
4. (poditi, zapoditi) cacciare
5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
agr. poganjati seme far seme
brada mu že poganja la barba comincia a crescergli
6. spendere, scialacquare;
poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo
B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.
1. gettarsi, lanciarsi
2. sforzarsi, adoperarsi:
dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro
3. innalzarsi, elevarsi - potreb|a1 [é] ženski spol (-e …)
1. das Bedürfnis (po nach), -bedürfnis (naravna Naturbedürfnis, življenjska Lebensbedürfnis, po informacijah Informationsbedürfnis, po izpovedovanju Mitteilungsbedürfnis, po kontaktih Kontaktbedürfnis, po ljubezni Liebesbedürfnis, po nežnosti Zärtlichkeitsbedürfnis, po podpori Anlehnungsbedürfnis, po počitku Ruhebedürfnis, po pravnem varstvu Rechtsschutzbedürfnis, po senzacijah Sensationsbedürfnis, po snagi Reinlichkeitsbedürfnis, po spanju Schlafbedürfnis, po svobodi Freiheitsbedürfnis, po uveljavljanju Geltungsbedürfnis, po zaščiti Schutzbedürfnis)
zadovoljevanje potreb die Bedürfnisbefriedigung
čutiti potrebo das Bedürfnis haben (zu)
postati komu potreba (jemandem) zum Bedürfnis werden
2. (lakota, sla) der Hunger (nach) (po branju Lesehunger), der Drang (po delovanju Schaffensdrang), der Trieb (po igri Spieltrieb)
3. (potrebna količina česa) der Bedarf (an), -bedarf (dnevna Tagesbedarf, po beljakovinah Eiweißbedarf, po energiji Energiebedarf, po hrani Nahrungsbedarf, po hranilih Nährstoffbedarf, po kalorijah Kalorienbedarf, po kisiku Sauerstoffbedarf, po lesu Holzbedarf, po nafti Erdölbedarf, Ölbedarf, po toploti Wärmebedarf, po vodi Wasserbedarf, po zraku Luftbedarf, po prostoru Raumbedarf)
zadovoljitev potreb die Bedarfsbefriedigung
v skladu s potrebami bedarfsgerecht
lastne potrebe množina der Eigenbedarf, der Selbstgebrauch, der Selbstverbrauch (za lastne potrebe für den Selbstverbrauch)
družinske potrebe množina der Familienbedarf
prevoz za lastne potrebe der Werkverkehr
večje/dodatne potrebe der Mehrbedarf
življenjske potrebe množina der Lebensbedarf
po potrebi nach Bedarf, im Bedarfsfall
4. (zahteva) das Erfordernis - požrešnost [é] ženski spol (-i …) die Gefräßigkeit; die [Freßlust] Fresslust, die [Freßgier] Fressgier; (huda lakota) der Bärenhunger, Heißhunger
val požrešnosti die [Freßwelle] Fresswelle - raznolistn|i (-a, -o) rastlinstvo, botanika Verschiedenblättrige(r) (osat Verschiedenblättrige Kratzdistel)
raznolistna lakota das Alpen-Labkraut
raznolistni kruhovec der Jackbaum - rumèn (-êna -o) adj. giallo:
svetlo rumen canarino
rumene narcise narcisi gialli
rumeno klasje spighe gialle, dorate
rumeno listje foglie gialle, ingiallite
rumena moka farina gialla
rumen kot kanarček, vosek giallo come un canarino, come la cera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rumena luč (na semaforju) luce gialla, giallo
rumen od strahu bianco, pallido dalla paura
geogr. Rumeno morje Mar Giallo
bot. rumena griva ditola gialla (Ramaria flava); bambagia selvatica (Antennaria dioica)
rumena lakota caglio (Galium verum)
šport. rumena majica maglia gialla
med. rumena mrzlica febbre gialla
pren. rumena nevarnost pericolo giallo
anat. rumena pega macula lutea
les. rumena pegavost maculatura
agr. rumena pritlikavost nanismo giallo
rumena rasa razza gialla
bot. rumena vijolica violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
bot. rumeni dren corniolo (Cornus mas)
fot. rumeni filter filtro giallo
bot. rumeni glumaček mimolo (Mimulus guttatus)
min. rumeni jantar succino, ambra gialla
bot. rumeni katanec reseda comune (Reseda lutea)
rumeni kontinent continente giallo
rumeni madež (na koži) giallume
voj. rumeni našitki mostrine gialle (dei sottufficiali)
bot. rumeni blatnik nannufero, ninfea gialla (Nuphar luteum)
zool. rumeni strnad zigolo giallo (Emberiza citrinella)
bot. rumeni svišč genziana maggiore, genziana gialla (Gentiana lutea)
anat. rumeno telesce corpo luteo - sátanski (-a -o) adj.
1. satanico, demoniaco, diabolico; mefistofelico
2. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) del diavolo:
satanska lakota una fame del diavolo - sinjezelen [ê] (-a, -o) blaugrün; rastlinstvo, botanika Blaugrün(er) (lakota Blaugrünes Labkraut, šaš Blaugrüne Segge)
sinjezelena robida rastlinstvo, botanika die Kratzbeere, der Taubenknopf - smolen|ec [é] moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika (plezajoča lakota) das Klebkraut, Kletterlabkraut
- stràšen (-šna -o) adj.
1. spaventoso, spaventevole, che mette paura, terribile, orribile, tremendo, atroce, efferato:
strašna prikazen un fantasma terribile
strašen zločin un delitto atroce, efferato
2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) terribile, orribile, impressionante; colossale; bestiale:
strašen mraz freddo terribile
strašna lakota fame bestiale
strašna polomija un fiasco colossale
3. (zelo slab) orribile, schifoso, bestiale, infame:
strašna hrana un cibo schifoso
strašno vreme tempo infame - strdenk|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (prava lakota) Gemeines Labkraut
- škrlat|en (-na, -no) scharlachfarben, scharlachfarbig, purpurn, purpurfarben, purpurfarbig
škrlatno rdeč purpurrot
škrlatna svetloba das Purpurlicht
škrlatni plašč der Purpurmantel
rastlinstvo, botanika Purpur-, Purpurner … (škrlata lakota Purpurnes Labkraut) - škrláten (-tna -o) adj. di porpora, purpureo, color porpora; scarlatto:
škrlatno oblačilo porpora
bot. škrlatna lakota caglio purpureo, stellina purpurea (Galium purpureum)
škrlatni plašč ostro