Franja

Zadetki iskanja

  • hud2 (-a, -o) mraz, vročina, veter, bolečina, dvom, krvavitev: stark; bolezen, nepokorščina, nevihta, poškodba, pretres možganov, rana, sneženje, šok, tatvina, vihar, vlom, žalitev, pravo kazniva dejanja: schwer; izkušnja, mraz, razočaranje, obžalovanje, kesanje: bitter; pravo malomarnost, nehvaležnost: grob; potreba: dringend; napaka, razlika: gravierend; sovraštvo, negativna čustva: tief; pes: bissig; figurativno (močno, zelo) sehr; Schwer- (bolnik der Schwerkranke), Erz- (sovražnik der Erzfeind)
    huda kri böses Blut (zbujati hudo kri böses Blut machen)
    huda ura das Gewitter, figurativno das Donnerwetter
    huda kršitev predpisov der Skandal (Umweltskandal)
    živalstvo, zoologija huda gniloba die Faulbrut
    huda lakota großer Hunger, der Bärenhunger, Heißhunger
    huda preizkušnja die Zerreißprobe
    hudi časi schlechte Zeiten množina, figurativno eine Durststrecke
    zaloga za hude čase der Notvorrat
  • húd (-a -o)

    A) adj.

    1. severo, rigoroso

    2. adirato, arrabbiato:
    biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

    3. ostile

    4. furioso, rabbioso (cane)

    5. cattivo; malvagio:
    sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
    hudo dejanje azione malvagia, cattiva

    6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
    hude novice brutte notizie
    hudi časi brutti tempi
    huda ura temporale

    7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
    hud mraz freddo terribile
    huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
    huda bolečina forte dolore
    hud kašelj forte tosse
    hud bolnik malato grave
    hud klanec forte, ripida salita
    pren. hud lovec cacciatore appassionato
    hud pijanec bevitore incorreggibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hud udarec terribile colpo
    pren. biti hud na denar essere avido di denaro
    delati hudo kri far cattivo sangue
    biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
    čeb. huda gniloba covata a sacco

    B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
    huda je za delo è difficile trovar lavoro
    pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
    povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
    umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
    pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
    prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
    ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
    nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto
  • kŕčiti1 (-im)

    A) imperf.

    1. contrarre, restringere

    2. corrugare, aggrottare (fronte)

    3. provocare crampi, convulsioni:
    lakota mu krči želodec dalla fame gli vengono crampi allo stomaco

    B) krčiti se (-im se) imperf. refl.

    1. accorciarsi, ridursi, contrarsi

    2. esitare, indugiare
  • nepotešèn (-êna -o) adj.

    1. inappagato, insoddisfatto, inadempiuto, insaziato; sconsolato:
    nepotešena lakota fame insaziata

    2. (sessualmente) insoddisfatto
  • pásji de chien(s), à la manière des chiens, canin, caniculaire

    pasji dnevi canicule ženski spol
    pasji glad, pasja lakota faim ženski spol de loup (ali canine)
    pasji konopec laisse ženski spol
    pasji lajež aboiement moški spol de chien
    pasji mraz froid moški spol intense (ali de canard, de chien, de loup)
    pasji nagobčnik muselière ženski spol
    pasja ovratnica collier moški spol
    pasja pasma race ženski spol canine
    pasja razstava exposition ženski spol canine (ali de chiens)
    pasja steklina rage ženski spol (canine)
    pasja uta chenil moški spol, niche ženski spol (à chien)
    pasje vreme temps moški spol de chien, diable moški spol de temps
    pasja vročina chaleur ženski spol caniculaire
    pasje življenje vie ženski spol de chien, chienne ženski spol de vie
  • pásji de(l) perro

    pasji dnevi canícula f
    sredi pasjih dni en plena canícula
    pasji lajež ladrido m
    pasje dirke carrera f de galgos
    pasje delo (fig) fam trabajo m improbo (ali engorroso)
    pasja lakota (glad) hambre f canina
    pasji mraz frío m intenso
    pasja hišica casilla f del perro; perrera f
    pasja steklina rabia f; hidrofobia f
    pasje vreme tiempo m de perros
    pasja razstava exposición f canina
    pasja znamka chapa f (de perro)
    pasje življenje vida f perra, vida f aperreada
    imeti pasje življenje llevar una vida perra
  • perl|a2 [ê] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika der Meier, der Meister (hribska der Hügelmeier, dišeča (dišeča lakota) Waldmeister, barvilna Färber-Waldmeister, njivska der Acker-Meier)
    bovla z dišečo perlo die Maibowle
  • plezajoč [ó] (-a, -e) ➞ → plezati
    plezajoča lakota rastlinstvo, botanika das Klebkraut
  • pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)

    A) imperf., perf.

    1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
    potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
    napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
    poganjati pedale, kolo pedalare

    2. menare, portare:
    poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo

    3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
    lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione

    4. (poditi, zapoditi) cacciare

    5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
    drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
    agr. poganjati seme far seme
    brada mu že poganja la barba comincia a crescergli

    6. spendere, scialacquare;
    poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
    pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
    pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
    pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
    pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
    pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
    pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
    vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
    le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo

    B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

    1. gettarsi, lanciarsi

    2. sforzarsi, adoperarsi:
    dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro

    3. innalzarsi, elevarsi
  • potreb|a1 [é] ženski spol (-e …)

    1. das Bedürfnis (po nach), -bedürfnis (naravna Naturbedürfnis, življenjska Lebensbedürfnis, po informacijah Informationsbedürfnis, po izpovedovanju Mitteilungsbedürfnis, po kontaktih Kontaktbedürfnis, po ljubezni Liebesbedürfnis, po nežnosti Zärtlichkeitsbedürfnis, po podpori Anlehnungsbedürfnis, po počitku Ruhebedürfnis, po pravnem varstvu Rechtsschutzbedürfnis, po senzacijah Sensationsbedürfnis, po snagi Reinlichkeitsbedürfnis, po spanju Schlafbedürfnis, po svobodi Freiheitsbedürfnis, po uveljavljanju Geltungsbedürfnis, po zaščiti Schutzbedürfnis)
    zadovoljevanje potreb die Bedürfnisbefriedigung
    čutiti potrebo das Bedürfnis haben (zu)
    postati komu potreba (jemandem) zum Bedürfnis werden

    2. (lakota, sla) der Hunger (nach) (po branju Lesehunger), der Drang (po delovanju Schaffensdrang), der Trieb (po igri Spieltrieb)

    3. (potrebna količina česa) der Bedarf (an), -bedarf (dnevna Tagesbedarf, po beljakovinah Eiweißbedarf, po energiji Energiebedarf, po hrani Nahrungsbedarf, po hranilih Nährstoffbedarf, po kalorijah Kalorienbedarf, po kisiku Sauerstoffbedarf, po lesu Holzbedarf, po nafti Erdölbedarf, Ölbedarf, po toploti Wärmebedarf, po vodi Wasserbedarf, po zraku Luftbedarf, po prostoru Raumbedarf)
    zadovoljitev potreb die Bedarfsbefriedigung
    v skladu s potrebami bedarfsgerecht
    lastne potrebe množina der Eigenbedarf, der Selbstgebrauch, der Selbstverbrauch (za lastne potrebe für den Selbstverbrauch)
    družinske potrebe množina der Familienbedarf
    prevoz za lastne potrebe der Werkverkehr
    večje/dodatne potrebe der Mehrbedarf
    življenjske potrebe množina der Lebensbedarf
    po potrebi nach Bedarf, im Bedarfsfall

    4. (zahteva) das Erfordernis
  • požrešnost [é] ženski spol (-i …) die Gefräßigkeit; die [Freßlust] Fresslust, die [Freßgier] Fressgier; (huda lakota) der Bärenhunger, Heißhunger
    val požrešnosti die [Freßwelle] Fresswelle
  • raznolistn|i (-a, -o) rastlinstvo, botanika Verschiedenblättrige(r) (osat Verschiedenblättrige Kratzdistel)
    raznolistna lakota das Alpen-Labkraut
    raznolistni kruhovec der Jackbaum
  • rumèn (-êna -o) adj. giallo:
    svetlo rumen canarino
    rumene narcise narcisi gialli
    rumeno klasje spighe gialle, dorate
    rumeno listje foglie gialle, ingiallite
    rumena moka farina gialla
    rumen kot kanarček, vosek giallo come un canarino, come la cera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rumena luč (na semaforju) luce gialla, giallo
    rumen od strahu bianco, pallido dalla paura
    geogr. Rumeno morje Mar Giallo
    bot. rumena griva ditola gialla (Ramaria flava); bambagia selvatica (Antennaria dioica)
    rumena lakota caglio (Galium verum)
    šport. rumena majica maglia gialla
    med. rumena mrzlica febbre gialla
    pren. rumena nevarnost pericolo giallo
    anat. rumena pega macula lutea
    les. rumena pegavost maculatura
    agr. rumena pritlikavost nanismo giallo
    rumena rasa razza gialla
    bot. rumena vijolica violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
    bot. rumeni dren corniolo (Cornus mas)
    fot. rumeni filter filtro giallo
    bot. rumeni glumaček mimolo (Mimulus guttatus)
    min. rumeni jantar succino, ambra gialla
    bot. rumeni katanec reseda comune (Reseda lutea)
    rumeni kontinent continente giallo
    rumeni madež (na koži) giallume
    voj. rumeni našitki mostrine gialle (dei sottufficiali)
    bot. rumeni blatnik nannufero, ninfea gialla (Nuphar luteum)
    zool. rumeni strnad zigolo giallo (Emberiza citrinella)
    bot. rumeni svišč genziana maggiore, genziana gialla (Gentiana lutea)
    anat. rumeno telesce corpo luteo
  • sátanski (-a -o) adj.

    1. satanico, demoniaco, diabolico; mefistofelico

    2. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) del diavolo:
    satanska lakota una fame del diavolo
  • sinjezelen [ê] (-a, -o) blaugrün; rastlinstvo, botanika Blaugrün(er) (lakota Blaugrünes Labkraut, šaš Blaugrüne Segge)
    sinjezelena robida rastlinstvo, botanika die Kratzbeere, der Taubenknopf
  • smolen|ec [é] moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika (plezajoča lakota) das Klebkraut, Kletterlabkraut
  • stràšen (-šna -o) adj.

    1. spaventoso, spaventevole, che mette paura, terribile, orribile, tremendo, atroce, efferato:
    strašna prikazen un fantasma terribile
    strašen zločin un delitto atroce, efferato

    2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) terribile, orribile, impressionante; colossale; bestiale:
    strašen mraz freddo terribile
    strašna lakota fame bestiale
    strašna polomija un fiasco colossale

    3. (zelo slab) orribile, schifoso, bestiale, infame:
    strašna hrana un cibo schifoso
    strašno vreme tempo infame
  • strdenk|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (prava lakota) Gemeines Labkraut
  • škrlat|en (-na, -no) scharlachfarben, scharlachfarbig, purpurn, purpurfarben, purpurfarbig
    škrlatno rdeč purpurrot
    škrlatna svetloba das Purpurlicht
    škrlatni plašč der Purpurmantel
    rastlinstvo, botanika Purpur-, Purpurner … (škrlata lakota Purpurnes Labkraut)
  • škrláten (-tna -o) adj. di porpora, purpureo, color porpora; scarlatto:
    škrlatno oblačilo porpora
    bot. škrlatna lakota caglio purpureo, stellina purpurea (Galium purpureum)
    škrlatni plašč ostro