līra (lēra) -ae, f (indoev. kor. *lei̯s- brazda, sled v zemlji; prim. lat. dē-līrāre [duševno] iztiriti = noreti, nor (duševno moten) biti, dē-līrus, sl. leha = hr. lijéha, stvnem. wagan-leisa sled koles(a) = nem. Geleise, got. laists = stvnem. leist sled, stvnem. lesa guba)
1. leha, ogòn: Col.
2. brazda, razor: Col., Non.
Zadetki iskanja
- лі́ра -и ж., líra -e ž.
- italijanska lira stalna zveza
nekdaj (italijanska valuta) ▸ olasz líra - malteška lira stalna zveza
nekdaj (valuta) ▸ máltai líra - turška lira stalna zveza
(valuta) ▸ török líra - vojaška lira ženski spol glasba der Schellenbaum
- barbitos -ī, m (gr. βάρβιτος)
1. pesn. ime za brenkalo z več strunami, ki pa se nekoliko razlikuje od lire, plunka, lutnja, včasih tudi lira: Cl., age dic Latinum, barbite, carmen H.; pl. heterogen. barbita: Aus.
2. met. kot fem. pesem (igrana na lutnji): non facit ad lacrimas barbitos ulla meas O. - cetra f
1. glasba cister; lira
cetra da tavolo citre
2. pren. pesn. pesniški navdih - chelys -yos, acc. -yn, voc. -y, abl. -ye, f (gr. χέλυς)
1. želva, kornjača: Petr. fr.
2. met. iz želvovine narejena lira (prim. testudo), potem lira sploh: O., Sen. tr., Stat. - cithara -ae, f (gr. κιϑάρα, od tod tudi izpos. citre v sl.)
1. glasbilo na štiri strune, kitara, lira: Corn., Hyg., Orpheus Threicia fretus cithara fidibusque canoris V., citharae cantus H., Lact. ali soni Q., citharā canere T. igrati na kitaro (liro).
2. met. citranje, igranje na liro: cui liquidam pater vocem cum cithara dedit H., citharae et cantus peritus T., citharam aliquem docere Pr. - fidēs1 (fidis) -is, večinoma pl. fidēs -ium, f (izpos. gr. σφίδη črevna struna)
1. struna (iz črev): Prud., chelys … percussā fide Sil.
2. meton. glasbilo s strunami, lira, plunka, citre; igra (brenkanje) na strune;
a) pesn. sg. kolekt.: f. Cyllenēa (= Mercurii) H., Tēia (= Anacreontis) H., inventor curvae fidis O., fides gemmis instructa O. sume fidem O.; klas. le pl. v istih pomenih: f. Latina Pers.; fides plures Ci. več glasbil na strune, fidibus canere Ci., Q. na plunko igrati, fidibus (sc. canere) discere ali docere Ci., fidibus (sc. canere) scire Ter., fidibus uti Ci., fidibus canoris ducere quercūs H., fidibus Latinis (lat. pesništvu) Thebanos aptare modos H. (o liriku); nihil cum fidibus graculo Gell. (o ljudeh, ki se nič ne spoznajo na pesništvo).
3. metaf. Fidēs: Varr., Ci. (Arat.) ali Fidis: Col., Sid. = Lyra, ozvezdje Lira. - fidicula -ae, f (demin. fidēs1)
1. majhne citre: si platani fidiculas ferrent Ci.
2. metaf. ozvezdje = Lyra Lira: Col., Plin.
3. (v pl.) vrvi, neko mučilo: Val. Max., Ps.-Q., Sen. ph., Suet., Amm., Isid. Soobl. fidicla -ae, f: Prud. - L kratica flira lira
- L
1. (petdeset) cinquanta
2. (lira) lira (LIT)
3. šah. (lovec) alfiere - Leier, die, (-, -n)
1. Musik lira; Astronomie Lira; Jagd rep (pri ruševcu)
2. Musik (Drehleier) lajna; figurativ immer die alte Leier vedno ista pesem/ista lajna - lire1 [lir] féminin, commerce lira (italijanski denar)
- lyra -ae, f (gr. λύρα)
1. lira, plunka, lutnja, glasbilo, sprva s štirimi, pozneje s sedmimi strunami: Tib., Cl., Amm., cum (sc. Themistocles) in epulis recusaret lyram Ci., curvae lyrae parens (izumitelj = Merkur) H., septena fila lyrae O., lyrae cantus Plin., Pythagoras perturbationem animi lyrā componebat Sen. ph.
2. meton.
a) lirsko pesništvo, pesem: Pindarica O., Aeoliae Lesbis amica lyrae (= Sappho) O., Musa lyrae sollers H., iocosa l. H. šaljiva pesem.
b) pesniška nadarjenost: inferiore lyrā Stat.
3. Lyra ozvezdje Lira: Hyg., Col., exoriente Lyrā O. - Lyra, die, (-, Lyren) Musik lira; Astronomie Lira
- lyre [láiə] samostalnik
glasba lira - lyre [lir] féminin lira (glasbilo); figuré pesniški polet, zanos; pesništvo
joueur masculin de lyre igralec na liro
ajouter une corde à sa lyre (poétique) ubrati novo struno, nov ton