Franja

bilan [bilɑ̃] masculin bilanca, sklepni račun, letni zaključek; figuré končni rezultat

bilan actif, passif (ali: déficitaire) aktivna, pasivna bilanca
bilan annuel de fin d'année letni zaključek
bilan hebdomadaire, mensuel, semestriel tedenska, mesečna, polletna bilanca
le bilan des recherches est positif končni rezultat raziskav je pozitiven
déposer son bilan napovedati konkurz
dresser, arrêter, établir le bilan napraviti bilanco

estación ženski spol položaj; letni čas, sezona; čas žetve; čas lova, čas; bivanje, bivališče; postaja; remiza; vozarna

estación central, estación principal glavni kolodvor
estación de destino namembna postaja
estación emisora radijska oddajna postaja
estación de ferrocarril železniška postaja
estación final končna postaja
estación de invierno zimskošportni center
estación de llegada namembna postaja
estación para mercancías tovorna postaja
estación de origen, estación de salida odhodna postaja
estación receptora radijska sprejemna postaja
estación termal kopalna sezona; kopališče
estación veraniega letovanje, letovišče
jefe de la estación načelnik postaje
vestir con la estación oblačiti se ustrezno letnemu času
hacer estaciones delati postaje, često se ustavljati
andar ali (re)correr (las) estaciones (fig) po opravkih hoditi, iti

fāstus 3 (iz fās kakor iūstus iz iūs) dies fastus koledarsko pravzaprav = dan, v koledarju pontifikov označen s F. (= fās) = sodni dan, dan, ko je smel pretor govoriti običajne tri besede do, dico, addico, to je soditi (lege agere); takih dni je bilo 45: dies fasti, per quos praetoribus omnia verba sine periculo licet fari … , nefasti, per quos dies nefas fari praetorem do, dico, addico Varr., ille (dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur; fastus erit, per quem lege licebit agere O., ut omnibus fastis diebus legem ferri licere Ci., (Numa) nefastos dies fastosque fecit L.; tudi samo fāstī -ōrum (sc. dies) sodni (uradni) dnevi: nobis statuendum est non omnibus fastis legem ferri licere Ci. Od tod meton. fāstī -ōrum, m

1. seznam sodnih dni, pomemben za zasebno pravo (ius civile) in vse javno življenje; sestavljali so ga pontifiki in je bil sprva dostopen le patricijem, šele l. 305 je njegov prepis (s tožbenimi obrazci vred) objavil Gnej Flavij, tajnik pontifika Apija Klavdija Slepega: Val. Max., Plin., inventus est scriba quidam, Cn. Flavius, qui … singulis diebus ediscendis fastos populo proposuerit Ci., (Cn. Flavius) fastos circa forum in albo proposuit, ut, quando lege agi posset, sciretur L. Temu seznamu so pozneje dodajali seznam praznikov celega leta, javnih iger in daritev, vzhajanja in zahajanja ozvezdij idr.; tako je nastal

2. koledar, ki ga je popravil Cezar: diem festum de fastis suis sustulerunt Ci. so izbrisali iz svojega koledarja, adscribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci. ep., qui redit in fastos H. kdor seže po koledarju; po popravljenem Cezarjevem koledarju je Ovidij napisal pesnitev Fasti, v njej pa obravnava le prvih 6 mesecev.

3. occ.
a) zgodovinski letopisi: memores fasti H., fastos evolvere mundi H., damnata diu Romanis Allia fastis Lucan., fastos adulatione temporum foedatos exonerare T., nomen Pisonis radendum fastis censuit T.
b) uradni koledar, letni seznam (najvišjih) oblastnikov; najimenitnejši so fasti consulares ali magistratuum, imenovani tudi Capitōlīnī (ker so jih hranili na Kapitolu); obsegali so vsakoletne najvišje rimske oblastnike od l. 508 pr. Kr. do l. 354 po Kr.: consules, quos nemo est, quin non modo ex memoria, sed etiam ex fastis evellendos putet Ci., hos consules fasti ulli farre possunt? Ci., in annalibus magistratuumque fastis … consulum dictatorumque (po drugih: in annalibus magistratuum fastisque … consulum dictatorumque) L. Podobni so: fasti triumphales seznami vojskovodij, ki so obhajali zmagoslavje, fasti praetorii, sacerdotales idr.

Opomba: Poleg acc. pl. fāstōs najdemo tudi obl. fāstūs: Varr. ap. Prisc., H., Col., Sen. ph., Lucan., Sil., Cl.; abl. pl. fāstibus: Lucan.

fēria f

1. navaden dan (po katoliškem liturgičnem koledarju); delavnik

2. pl. počitnice, letni dopust:
chiuso per ferie zaprto zaradi letnega dopusta

first-fruits [fə́:stfrú:ts] samostalnik
množina zgodnje sadje
figurativno prvi sadovi; prvi letni dohodki

hōra -ae, f (izpos. iz gr. ὥρα; prim. izpos. ura v sl. in hr., Uhr v nem.)

1. ura (kot čas), dnevna ura. Ker so Rimljani delili dan od sončnega vzhoda do sončnega zahoda na 12 enakih delov, je bila dolžina ur po letnih časih različna: dne 21. 3. in 21. 9. je bila hora prima od naše šeste do sedme ure zjutraj, poleti prej, pozimi pozneje; vendar je bila šesta dnevna ura (hora sexta) vedno naš poldan, šesta nočna ura pa naša polnoč. Po tem se lahko vse druge ure približno preračunajo, npr. hora quarta = približno ob desetih dopoldne, h. quinta = približno ob enajstih dopoldne, h. septima = približno ob eni popoldne, h. octava = približno ob dveh popoldne, h. nona = približno ob treh popoldne (čas kosila), h. decima = približno ob štirih popoldne, fit obviam Clodio horā fere undecimā Ci. približno eno uro pred sončnim zahodom; in una hora Pl. ali in hora Ci. ali unā horā L. v eni uri, v teku ene ure, horā amplius moliebantur Ci. več kot eno uro, horā ante venit Brut. in Ci. ep. eno uro prej, in horam H. od ure do ure, in horam vivere Ci. brezbrižno živeti, ne brigati se za prihodnost, in horas Ci., H. idr. uro za uro, z vsako uro, ad horam Sen. ph. točno ob uri, hora quota est? H. koliko je ura? horae legitimae Ci. (govorniku) predpisane ure (ko so potekle, govornik ni smel več govoriti), ad horam unam expectare C., horas flendo ducere V., horae momento ali puncto mobilis horae H., h. natalis H., h. novissima (sc. vitae) O. zadnja ura, omnium horarum esse Q. ali omnium horarum amicum esse Suet. za resnost in šalo biti enako dobro razpoložen.

2. meton. v pl. = ura (kot časomerno orodje), urni stroj: mittere ad horas Ci. po uro poslati, machinatione horae moventur Ci. urni mehanizem, urno kolesje, horas quaerere Plin., Suet. vprašati, koliko je ura, horas inspicere Petr.

3. sinekdoha (včasih tudi v pl.) čas, doba: abiit h. Ter. čas je potekel, horae lunares Varr. ure = čas med oseko in plimo, crastina, extrema h. V., grata h. H., mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., sinistra h. O. nesrečni čas, ad opem ferendam brevis hora est O., veniet narratibus hora tempestiva meis O., h. praeterita Sen. tr., appropinquante horā partūs eius Lact., mediae horae Eutr. vmesni čas.

4. pesn. letni čas: sub verni temporis horam H., flagrantis atrox hora Caniculae H. pasji dnevi, qui (Iuppiter) … variis mundum temperat horis H.

5. pooseb. Hōrae -ārum, f (Ὧραι) Hóre, v mitologiji (tri) hčere Jupitra in Temide (Themis); deviške boginje vremena, letnih časov in njihovega zaporedja, sploh zaščitnice časov, potrebnih za red v vesoljstvu: Sen. ph., Val. Fl., Ap., praesideo foribus caeli cum mitibus Horis O., iungere equos Titan velocibus imperat Horis O.; toda: a dextra laevaque Dies et Mensis et Annus … et … Horae Verque novum stabat O. dnevne ure.

Opomba: Star. gen. sg. hōrāī: Lucr.

Jahresabonnement, das, letni abonma, letna naročnina

Jahresbeitrag, der, letni prispevek

Jahresbezüge, pl, letni dohodek

Jahreseinkommen, das, letni dohodek

Jahreseinkünfte, pl, letni dohodek, letni prihodki

Jahresfehlbetrag, der, letni primanjkljaj

Jahreshauptversammlung, die, letni občni zbor

Jahreshaushalt, der, letni proračun

Jahreskongreß, Jahreskongress, der, letni kongres

Jahresmitgliederversammlung, die, letni občni zbor

Jahresplan, der, letni načrt

Jahresrate, die, letni obrok

Jahresrechnung, die, letni račun

Jahrestrieb, der, Pflanzenkunde letni prirastek