Franja

Zadetki iskanja

  • dolce

    A) agg.

    1. sladek:
    caffè dolce sladka kava

    2. sladek (brez soli):
    acqua dolce sladka voda

    3. blag, mil, prijeten, drag; krotek (tudi pren.):
    viso dolce mil obraz
    il dolce canto degli uccelli milo petje ptic
    le dolci colline blagi griči
    i dolci ricordi della giovinezza dragi mladostni spomini
    indole dolce blag značaj

    B) m

    1. sladkost

    2. sladica, slaščica, sladkarija
  • domestic1 [dəméstik] pridevnik (domestically prislov)
    domač, hišen, družinski; udomačen, krotek; poselski
    ameriško domače novice v časopisu

    domestic affairs domače zadeve, notranja politika
    domestic animal domača žival
    domestic appliances gospodinjski aparati
    domestic cattle koristna, porabna živina
    domestic consumption domača poraba
    domestic drama meščanska drama
    domestic policy notranja politika
    domestic remedy domače zdravilo
    domestic trade notranja trgovina
    ameriško, mornarica domestic voyage obalna plovba
  • domesticado krotek, udomačen
  • doméstico domač; krotek

    animal doméstico domača žival
    objetos domésticos pohištvo
    doméstico m služabnik, sluga
    educación doméstica domača (družinska) vzgoja
  • doux, douce [du, dus] adjectif sladek; premalo začinjen, nepikanten; mil, blag, nežen, mehek; lahek, zložen, zmeren; pohleven, krotek; počasen; prijeten; prijazen, ljubezniv; miren; masculin sladek liker; masculin miren, ljubezniv človek; féminin prijateljica, zaročenka

    à la douce čisto rahlo, počasi, tako tako
    en douce (populaire) skrivaj, tiho in lahno
    tout doux! le počasi! nobenega pretiravanja!; brez razburjanja!
    billet masculin doux ljubavno pismo
    eau féminin douce sladka voda
    escalier masculin doux zložne stopnice
    prix masculin doux zmerna cena
    route féminin en pente douce cesta z blagim vzponom (strmino)
    vin masculin doux sladko vino, grozdni sok
    avoir la vie douce imeti lepo, udobno, lagodno, mirno življenje
    se la couler douce (familier) imeti lagodno življenje, lenariti
    être doux comme un mouton biti pohleven ko jagnje
    faire les yeux doux à quelqu'un zaljubljeno koga pogled(ov)ati
    filer doux ne se upirati, odjenjati, vdati se
    il fait doux milo vreme je
    partir en douce potihoma oditi, po francosko oditi
  • duendo krotek (golob)
  • duttile agg.

    1. raztegljiv, upogljiv, gibek

    2. pren. voljen, krotek; živahen, gibčen, prožen:
    carattere duttile krotek značaj
    mente duttile prožen um
  • fromm pobožen; Schriften: nabožen; Lamm, Pferd: krotek
  • gentle1 [džéntl] pridevnik
    vljuden, uglajen; blag, mil, nežen; krotek, ljubezniv; plemenit, imeniten

    gentle pace počasen korak
    the gentle sex ženski spol, ženske
    gentle art (ali craft) ribolov
    gentle traffic tihotapstvo
    gentle reader spoštovani bralec
    of gentle birth (ali blood) plemenitega rodu
  • hand-tame [hǽndteim] pridevnik
    krotek, ki jé iz roke
  • handzahm krotek
  • kind1 [káind] pridevnik (kindly prislov)
    prijazen, ljubezniv, nežen dobrotljiv (to do)
    krotek, dober (konj)

    to be as kind as to; ali to be kind enough to biti tako prijazen, da
    with kind regards s prisrčnimi pozdravi
  • kirre krotek; kirre machen ukrotiti
  • krȍtak -tka -o, dol. krȍtkī -ā -ō krotek: -o jagnje
  • lamblike [lǽmlaik] pridevnik
    kot jagnje, krotek, pohleven
  • lēnis1 -e (verjetno iz indoev. kor. *le H- s pripono -no-; prim. sl. len)

    1. rahel, lahen, mil, blag, krotek, nežen, voljan, lagoden, mehek: quid iudicant sensus? Dulce amarum, lene asperum Ci., vocis genera permulta … lene asperum, grave acutum … Ci., l. vox (naspr. acer clamor) Corn., somnus H., ventus Ci., lenissimus Onchesmites Ci. ep., lene vinum H. zaradi starosti voljno (gladko) = uležano, vinum lenius Ter., spiritum lenem agere Tib., color Plin., leni igni coquere Plin.; metaf.: servitutem lenem reddere Pl., l. clivus L. polagoma se dvigajoč, iugum praeruptum atque asperum, sed paulo leniore fastigio C. bolj lahnega naklona, lenia verba Ci., dixerat leniorem sententiam C., hominibus lenissimis ademit misericordiam Ci., nemo est, quin intellegat populum Romanum, qui quondam in hostes lenissimus existimabatur, hoc tempore domestica crudelitate laborare Ci., vos lene consilium … datis H., Faune, per meos fines lenis incedas H. milostljiv(o), dobrotljiv(o); z inf.: non lenis precibus fata recludere H. (ali non lenis precibus = inexorabilis neizprosen ali pa non lenis = neomečljiv; potem bi bilo treba precibus vezati z recludere).

    2. metaf.
    a) počasen, miren: gradus L., stagnum L. mirno (tiho) tekoča (tekoče), aquae lene caput H. žuboreč, l. venena Ci. počasi delujoči, volatus O., ingenium Ter., ingenium lenissimum Ci., lenis motus laterum Q.; poseb. o govoru: oratio … placida, summissa, lenis (naspr. fortis) Ci., genus lene (naspr. vehemens) Ci., neque … tractu orationis leni et aequabili perpolivit illud opus Ci., leniores epilogi Q.
    b) kot gram. t.t. spiritus lenis šibki (mehki) pridih (naspr. spiritus asper): Prisc. Adv.

    I. lēniter

    1. rahlo, lahno, tiho: leniter arridens Ci., per excubias custodum l. ire O., ventus l. pluvius Plin., stacte gustu l. amara Plin. malo, nekoliko, color aspectu l. blandus Plin. mila, ljubka; metaf.: collis l. acclivis C. ali l. editus collis L. zložno se dvigajoč, collis l. declivis C. polagoma se spuščajoč.

    2. počasi, mirno, lahno, rahlo, ne hudo (ostro, močno, silno, na silo): l. iter facere C., accedere Auct. b. Afr., torrens lenius decurrit O., leniter saevire Plin., traducere l. aevum H., leniter, ex merito quicquid patiare, ferendum est O., l. alloqui L. prijazno, sin cunctetur atque agat lenius C. prepočasi, lenius proelio lacessere C. ne tako močno, lenissime sentire Ci. ep.; poseb. o govoru: leniter (naspr. aspere, atrociter) dicere Ci., Q., iamdiu multo dicis remissius et lenius quam solebas Ci., quam leniter, quam remisse, quam non actuose (agit versum Roscius)! Ci.

    II. adv. acc. n. sg. lēne rahlo, lahno: hortus … sectus humum rivo lene sonantis aquae O. šumeče (žuboreče) vode, l. resonare Sen. ph.
  • liniştít -ă (-ţi, -te) adj.

    1. miren, umirjen

    2. tih

    3. krotek
  • maneggevole agg.

    1. priročen, pripraven, primeren, lahek za upravljanje:
    arnese maneggevole pripravno orodje
    mare maneggevole plovno, za plovbo primerno morje

    2. pren. krotek, voljan
  • manso mil, blag, krotek; tih; priljuden, prijazen
  • mānsuēs -is in -ētis (manus in suēscere) „roki privajen“, krotek, pohleven (o živalih in metaf. tudi o ljudeh): ubi quondam subito eum (sc. leonem) cum vidissent quadrupedem galli tympanis adeo fecerunt mansuem, ut tractarent manibus? Varr. ap. Non., mansues pro mansueto dixit Cato in epistola ad filium Ca. ap. Fest. (prim. P. F.), nunc si me matrem mansues misericordia capsit Acc. ap. Non., reddam ego te ex fera fame mansuetem: me specta modo Pl., nequeo n' ego ted interdictis facere mansuetem meis? Pl., vidi et ursam mansuem cultu matronali, [quae] sella vehebatur Ap., idet me procul delitescentem, mitis et mansues accessit Gell.