Franja

nožn|i [ô] (-a, -o)

1. anatomija, medicina Fuß-, Bein- (obok das Fußgewölbe, odtis die Fußspur, kopel das Fußbad, mišica der Beinmuskel, Fußmuskel, proteza die Beinprothese)
nožni obroček nakit: der Beinring

2.
živalstvo, zoologija nožni obroček za obročkanje: der Fußring, Beinring

3. tehnika fußbetätigt; Fuß- (opora/ oporišče die Fußstütze, opora/gonilo die Fußraste, gonilo die Fußplatte, der Tritt, prestave die Fußschaltung, ventil das Fußventil, vstava die Fußlage, vzvod za prestavljanje die Fußschaltung, zavora die Fußbremse, krmiljenje/vodenje die Fußkontrolle, krmilo der Fußsteuerhebel)
nožni zaganjalnik das Startpedal, (sunkovni zaganjalnik) der Kickstarter
nožnno stikalo der Fußschalter, die Fußschalttaste, das Pedal
priključek za nožnno stikalo die Fußschalterbuchse
na nožni pogon Tret-
(avto das Tretauto, čoln das Tretboot, das Pedalo)
nožni ležaj der Schneider

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

sméren (-rna -o) adj. direzionale, di direzione:
avt. smerni kazalec lampeggiatore di direzione
mat. smerni kosinus coseno direzionale
aer. smerno krmilo timone di rotta

smern|i [é] (-a, -o) mit Richtwirkung; Richtungs- (člen das Richtungsglied, puščica der Richtungspfeil, stabilnost die Richtungsstabilität, tabla das Richtungsschild), Richt- (hodnik die Richtstrecke, daljnogled das Richtfernrohr, mehanizem das Richtwerk, sevalnik der Richtstrahler, antena die Richtantenne, os die Seitenrichtachse, karakteristika die Richtcharakteristik, delovanje die Richtwirkung)
matematika smerni kosinus der Richtungskosinus
letalstvo smerni rep das Seitenleitwerk
smerni stabilizator die Seitenflosse
smerno krmilo das Seitenruder
smerni trimer das Trimmruder
smerno stabilen richtungsstabil

uprávljati (-am) imperf. dirigere, gestire, amministrare; comandare, governare:
upravljati državo amministrare lo stato
upravljati podjetje dirigere, gestire una ditta
avtomatsko, daljinsko, ročno upravljati comandare automaticamente, telecomandare, comandare manualmente
upravljati krmilo reggere il timone
upravljati ladjo, letalo pilotare una nave, un aereo
upravljati tovornjak guidare un autocarro
učiti se upravljati z orožjem imparare a maneggiare l'arma

višinsk|i (-a, -o) hochliegend, hochgelegen; Höhen- (let der Höhenflug, pas die Höhenzone, rekord der Höhenrekord, veter der Höhenwind, zrak die Höhenluft, favna die Höhenfauna, flora die Höhenflora, klima das Höhenklima, kota der Höhenfestpunkt, lestvica die Höhenskala, meja die Höhengrenze, naselbina die Höhensiedlung, razlika der Höhenunterschied, zdravilišče der Höhenkurort, žarčenje die Höhenstrahlung)
letalstvo višinski rep das Höhenleitwerk
višinsko krmilo das Höhenruder
višinski stabilizator die Höhenflosse
višinsko (po višini) nach Höhe

višínski (of) altitude

višínski rekord altitude (ali height) record, record height
višínska bolezen air sickness, altitude sickness, aeroembolism
višínsko letalo highaltitude plane
višínski polet aeronavtika high-altitude flight
višínska klima mountain climate
višínsko krmilo aeronavtika elevator
višínski (dihalni) kisikov aparat high-altitude oxygen apparatus
višínsko sonce Alpine (ali mountain) sun, (umetno) sunlamp, ultraviolet lamp, quartz lamp
višínska vrtoglavica height vertigo
višínska razlika difference in height
višínska razlika je manj kot 50 čevljev the difference in height is less than 50 feet
višínsko zdravilišče high-altitude health resort, mountain health resort
višínski zrak mountain air

višínski de hauteur, d'altitude, de niveau

višinska bolezen mal moški spol d'altitude (ali des montagnes)
višinska črta (na zemljevidu) courbe ženski spol de niveau, isohypse ženski spol
višinska izguba (letala) perte ženski spol d'altitude
višinsko krmilo (pri letalu) gouvernail moški spol (ali gouvernes ženski spol množine) de profondeur
višinski (po)let vol moški spol à haute altitude
višinska razlika différence ženski spol de niveau, dénivellement moški spol
višinski rekord record moški spol d'altitude
višinsko sonce (aparat) soleil artificiel, lampe ženski spol à rayons ultraviolets
višinska točka (na zemljevidu) cote ženski spol (de niveau, d'altitude)
višinsko zdravilišče station ženski spol d'altitude
višinski zrak air moški spol en altitude

višínski (-a -o) adj.

1. di, dell'altezza; in altezza:
višinske mere misure di altezza

2. knjiž. (gorski, hribovski) montano, di montagna:
višinski zrak aria di montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. višinska bolezen mal di montagna
geogr. višinska karta carta altimetrica
agr. višinska kmetija fondo montano
geogr. višinska razlika dislivello; žel. sopraelevazione
geod. višinska točka quota
bot. višinski pas fascia vegetazionale
alp. višinski tabor base d'alta montagna
aer. višinsko krmilo timone di quota
višinsko sonce sole d'alta montagna

višínski de altura; de altitud; de nivel

višinska bolezen mal m de las alturas (ali de montaña)
višinska črta (na zemljevidu) curva f de nivel
višinska izguba pérdida f de altura
višinsko krmilo (pri letalu) timón m de altura (ali de profundidad)
višinska kabina cabina f de presión acondicionada
višinska klima clima m de altura
višinski (po)let vuelo m de altura
višinska omotica, vrtoglavica vértigo m de las alturas
višinska razlika desnivel m; diferencia f de nivel
višinski rekord marca f (ali record m) de altura
višinsko sonce sol m de altitud, (višinski aparat) lámpara f de cuarzo (ali de rayos ultravioleta)
višinska točka (na zemljevidih) cota f
višinsko zdravljenje (kura) cura f de altura
višinski zrak aire m de montaña

zaobrníti (-em) perf. voltare, girare:
zaobrniti glavo girare, voltare la testa
zaobrniti krmilo v desno girare il timone a destra
zaobrniti pogovor drugam cambiare il discorso; ekst. cambiare disco

zasílen provisional, temporary; jury; emergency(-)

zasílni izhod emergency door (ali exit)
zasílno jadro jury sail
zasílni jambor jury mast
zasílno krmilo jury rudder
zasílni most provisional (ali temporary) bridge
zasílna postelja makeshift bed
zasílni pristanek (letala) forced landing
zasílno zaklonišče emergency shelter
zasílna zavora (v vlaku) communication cord
zasílna odeja emergency blanket

zgrábiti (-im)

A) perf.

1. rastrellare insieme

2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
zgrabiti z zobmi addentare
rib. zgrabiti za vabo abboccare

3. acchiappare; catturare; beccare:
zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici

4.
zgrabiti za delo mettersi al lavoro
zgrabiti za vesla mettersi a remare

5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?

6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano

B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani

zračn|i (-a, -o) Luft- (curek der Luftstrahl, duh der Luftgeist, dušik der Luftstickstoff, gomolj rastlinstvo, botanika die Luftknolle, kabel elektrika das Luftkabel, kisik der Luftsauerstoff, most die Luftbrücke, napad der Luftangriff, pirat der Luftpirat, položaj die Luftlage, tok die Luftströmung, transport der Lufttransport, perspektiva die Luftperspektive, tlačilka die Luftpumpe, vrtinec der Luftwirbel, bitka die Luftschlacht, črpalka die Luftpumpe, električnost die Luftelektrizität, embolija medicina die Luftembolie, jama geografija das Luftloch, komora die Luftkammer, korenina rastlinstvo, botanika die Luftwurzel, loputa die Luftklappe, nevarnost die Luftgefahr, obramba die Luftverteidigung, odprtina das Luftloch, pištola die Luftpistole, plast die Luftschicht, plovba die Luftfahrt, puška das Luftgewehr, razdalja die Luftstrecke, reža der Luftschlitz, vlaga die Luftfeuchtigkeit, vojna der Luftkrieg, zapora die Luftsperre, die Luftschleuse, zavora letalstvo die Luftbremse, sile die Luftmacht, Luftstreitkräfte množina, hlajenje die Luftkühlung, kladivo der Lufthammer, krmilo letalstvo das Luftruder, ogrevanje die Luftheizung, piratstvo die Luftpiraterie, zrcaljenje die Luftspiegelung)
zračne širjave das Meer der Lüfte
zračno luft-
(hlajen luftgekühlt, sušen luftgetrocknet, električen luftelektrisch, suh lufttrocken)