Franja

sanctimōnia -ae, f (sanctus)

1. svetost, nedotakljivost, častitost, častivrednost, častitljivost, prečastitost: ex hominum vita ad deorum religionem et sanctimoniam demigrasse CI., illa summā sanctimoniā Vestalibus sacris praesederat T., sanctimonia nuptiarum CORN. sveta slovesnost (svečanost).

2. bogu všečno življenje, krepost(nost), nedolžnost, (nravna, moralna) čistost, nravnost, moralnost, blagonravje, blagonravnost, neomadeževanost, brezmadežnost, brezgrajnost: domum habere clausam pudori et sanctimoniae CI., quid mihi cum ista summa sanctimonia CI. z največjo vestnostjo, Torquata priscae sanctimoniae virgo T., deligi oportere feminam nobilitate, puerperiis, sanctimoniā insignem T.

sanctitās -ātis, f (sanctus)

1. svetost, nedotakljivost, častitost, častivrednost, častitljivost, prečastitost: sepulcrorum CI., fretus sanctitate tribunatūs CI., sanctitas regum C. AP. SUET., regii nominis S. AP. SERV., templi insulaeque L. pribežališčna (zavetiščna) pravica; tako tudi templo sanctitatem tribuere T.; v pl.: ARN., deorum et hominum sanctitates omnes CI.

2. bogu všečno življenje, krepost(nost), nedolžnost, (nravna, moralna) čistost, nravnost, moralnost, blagonravje, blagonravnost, neomadeževanost, brezmadežnost, brezgrajnost: PLIN. IUN., VELL., FL., SID. idr., quod in iuventute habemus illustrius exemplum veteris sanctitatis? CI., pudor sanctitasque feminarum L., dominae T., docentis Q., quantā sanctitate bellum gessisset N.; occ.
a) pobožnost: deos placatos pietas efficiet et sanctitas CI., quae pietas, sanctitas, religio? CI.; v pl.: religionum sanctitates CI. pobožno čaščenje bogov (po drugih: sveti obredi).
b) svetost kot naslov škofov: CASS., sanctitas tua AUG., HIER.

splendor -ōris, m (splendēre)

1. (b)lesk, (b)lesket, bleskot, (b)lesketanje, blestenje, sij, sijaj, svetlost, svetloba, svetenje, svit, svetlenje, svetlikanje, svetlina, žar, blišč, bleščava (bliščava, bliščoba), bleščavica, bleščavost ipd.: Pl., Plin., Suet. itd., splendor ex clarissimis gemmis Ci., auri Corn., argenti H., flammae O., floris O. = lepota, aquaï Lucr., aquarum Front.; v pl.: Cl., tales splendores Graeci areas vocaverunt Sen. ph. bleskotne (bleščeče) prikazni, nitores splendoresque auri Gell.; pren.: rerum T.

2. metaf.
a) sijaj(nost), razkošje, razkošnost, veličastnost, veličastvo, veličje (v nastopanju, v načinu življenja): eos non parsimonia, non splendor tueri potuit Ci., ut … omnia ad gloriam splendoremque revocarent Ci., splendor domus atque victus Gell.
b) sijaj, dika, (o)kras, čast, dostojnost, dostojanstvo, čednost, neoporečnost, poštenost, vrlina, krepost(nost), imenitnost, odličnost, izvrstnost, ugled, slava, sloves, veljava: Amm. idr., nominis, imperii, scientiae, virtutis Ci., vitae Ci., L., animi et vitae Ci., equester Ci., senatūs T., familiae Suet., orationis Sen. rh., obtinere suae dignitatis splendorem Ci., eo negotio M., Catonis splendorem maculare Ci.; pesn.: quaecumque (sc. verba) parum splendoris habebunt H. premalo (nobene) pesniške vrednosti; meton. (o osebah) dika, (o)kras, slava, ponos, čast: senator populi Romani, splendor ordinis Ci.
c) zven, zvenečnost, čistost, jasnost, razločnost, starejše jarnost glasu: vocis Ci., Plin., verborum Ci., Plin. iun.

steníja ž (gr. sthénia) stenija, snaga, krepost, jakost

Tugend, die, (-, -en) krepost; (Vorzug) odlika

vertu [vɛrtü] féminin krepost, čednost, vrlina; technique svojstvo, lastnost; učinkovitost

vertu curative zdravilna moč
en vertu de na temelju, zaradi, ustrezno
pratiquer la vertu živeti krepostno
femme de petite vertu lahkoživka
c'est un prix de vertu vzgledna ženska, žena
faire de nécessité vertu iz sile krepost narediti, neprijetne in neizogibne stvari rade volje prenašati ali delati
en vertu de ce principe ustrezno temu načelu
en vertu de quoi zakaj, zaradi česa(r)

virtù f

1. čednost, vrlina:
virtù civili civilne vrline

2. relig. čednost, krepost:
virtù cardinali, teologali kardinalne, glavne čednosti
virtù naturale, soprannaturale naravna, nadnaravna čednost

3. knjižno krepostna oseba

4. ekst. vrlina; knjižno spretnost, virtuoznost:
fare di necessità virtù delati iz nuje krepost

5. absol. (ženska) čednost, neomadeževanost:
ragazza di piccola virtù evfemistično lahkoživka

6. duševna moč; hrabrost

7. knjižno sposobnost

8. učinek; vpliv; moč:
le virtù medicinali di una pianta zdravilni učinki rastline
la virtù delle stelle vpliv zvezd
in, per virtù di po, na podlagi:
in virtù della legge po zakonu

9.
virtù pl. relig. čednosti (angelski zbor)

virtue [və́:tju, -ču:] samostalnik
krepost, vrlina, čednost, odlika
figurativno čistost, nedolžnost, neoporečnost; dobra lastnost; sposobnost; vrlost; prednost, visoka vrednost; delovanje, učinkovitost, uspeh
zastarelo pogum, duh (moža)

without virtue brezuspešno, brez učinka
by virtue of s pomočjo; na temelju (česa)
in virtue of zaradi, na temelju
in virtue whereof na temelju česar
a woman of virtue krepostna žena
a lady of easy virtue lahkomiselna, nekrepostna žena
patience is a virtue potrpežljivost je vrlina
virtue is its own reward krepost je sama sebi nagrada
to make virtue of necessity iz sile (nuje) napraviti vrlino

virtūs -ūtis, f (vir; prim. senec-tus, iuven-tus; o telesnih in duševnih vrlinah, ki odlikujejo može; prim.: appellata est ex viro virtus; viri autem maxime propria est fortitudo Ci.)

1. moškost, moštvo, možatost, izvrstnost: negavit id suae virtuti convenire N., virtute regnum est adeptus N., magnos homines virtute dolores superare O. (po) moško zatreti; pesn. za opis osebe (prim. ἱερὴ ἲς Τηλεμάχοιο Hom.): Aeneïa virtus Iunonem veteres finire coëgerat iras O., virtus Scipiadae H. možati Scipion; meton.: exigui numero, sed bello vivida virtus V. moštvo (= možje).

2. occ.
a) moč, sila, jakost, krepkost: manuum virtute relatus balteus O. od močne roke (Herkula), inferior virtute meas devertor ad artes O.; metaf. o živalih in neživih subj.: virtus equi Ci., mercis Pl. ali navium L. izvrstnost, ferri Iust., herbarum O., neque virtus in frondibus ulla est O.
b) hrabrost, srčnost, pogum, junaštvo, pogumnost, stanovitnost, odločnost: virtus militaris, rei militaris, bellandi Ci., pristinae virtutis memoria Ci., virtus exercitūs N., virtute militum devincere hostium exercitūs N., quondam etiam virtus etiam virtus redit in praecordia V., dolus an virtus, quis in hoste requirat? V., vis ac virtus L., nec cuiquam accedere virtus V. nihče nima poguma, opinio virtutis N. ker so ga imeli za pogumnega, cum urbanas res virtute Cn. Pompei commodiorem in statum pervenisse intellegeret C. z odločnostjo; v negativnem pomenu: virtus iniqua Stat.
c) vrlost, vrlina, dobra (izvrstna) lastnost, odlika, izvrstnost: summa virtus ponitur in sapientia N., crevit laude virtutum N., virtutes vitia nequabant L., virtutibus lenioribus erat ornatus: modestia, temperantia, iustitia Ci., virtutes corporis, oratoriae virtutes Ci., animi virtutes N. notranje (duševne, duhovne) vrline.
d) čednost, krepost, čednostnost, krepostnost, vrlina, nravna popolnost, nravnost, moralnost, morala, (visoka) moralna vrednota, (nravna, moralna) neoporečnost (brezgrajnost): virtus est animi habitus naturae atque rationi consentaneus Ci., insidet in optimo quoque virtus Ci., honesta in virtute ponuntur Ci., omnia praeter virtutem caduca sunt S., aliquem revocare ad virtutem a perdita luxuria N., vellem … errari nomen virtus posuisset honestum H. običajni nazor (običajne predstave) o nravnosti.

3. pooseb. Virtūs -ūtis, f Vírtus = Krepost, boginja kreposti: vides Virtutis templum Ci., cum (sc. M. Marcellus) bello Gallico (l. 222) ad Clastidium aedem Honori et Virtuti vovisset L., aedem Virtutis eo anno ad portam Capenam M. Marcellus dedicavit L.

4. meton. pl. virtutes moška dejanja (dela, čini, dosežki), izvrstna dejanja (dela, čini, dosežki), hrabra dejanja (dela, čini, dosežki), junaška dejanja (dela, čini, dosežki): memor pristinarum virtutum venenum … sumpsit N., virtutibus eluxit N., virtutes virique V. možje in njihova izvrstna dejanja, ne se mulier extra virtutem cogitationes extraque bellorum casus putet T.; occ.
a) zasluga: obtrectatio virtutum N., huius vitia ineuntis adulescentiae magnis sunt emendata virtutibus N.; od tod virtute alicuius Pl. = s pomočjo koga, po posredovanju koga.
b) moška slava: dubitabimus adhuc virtute extendere vires? V.

Opomba: Star. dat. sg. virtute: Luc.; gen. pl. tudi virtutium: Ap., Paul. Nol., Iul. Val.

virtúte -ţi f

1. vrlina, čednost

2. krepost

3. učinek; vpliv, moč
□ în virtutea po, na podlagi

vrlìna ž vrlina, krepost, čednost: vrlina ćutanja; obdaren -ama

worth² [wə:ɵ] samostalnik
(denarna) vrednost, cena; pomembnost, važnost; notranja vrednost, dobrota, krepost, zaslužnost; ugled, čast, dostojanstvo; (redko) posest, bogastvo

of great worth drag, zelo dragocen
of no worth brez vrednosti
men of worth zaslužni ljudje
penny worth vrednost enega penija
in good worth zastarelo zlepa, brez jeze
three shillings' worth of stamps znamke v vrednosti 3 šilingov
to get the worth of one's money za svoj denar dobiti nekaj enakovrednega
I did not get my money's worth preplačal sem
to have one's money's worth ne preplačati

добродетель f krepost, čednost, vrlina

чесно́та -и ж., vrlína -e ž., krepóst -i ž., poštênost -i ž.

Kardinaltugend, die, kardinalna krepost

prudery [prú:dəri] samostalnik
pretirana sramežljivost, navidezna krepost

Arĕtē¹ -ēs, f (ἀρετή krepost) Areta, hči starejšega Dionizija Sirakuškega: N.

Ausbund, der, (-s, Ausbünde) utelešenje; er ist ein Ausbund an (Tugend, Fleiß) je utelešena (krepost, marljivost)

decurrō -ere dēcurrī (starejše dēcucurrī) dēcursum

I.

1. dol (navzdol) teči, dol hiteti, dol dirjati, dol peljati (voziti) se: cerva fugiens lupum e montibus exacta per campos inter duas acies decurrit L., eques Romanus elephanto supersedens per catadromum decucurrit Suet.; pren.: d. per vestigia paternae virtutis Iust. stopinje pobirati za očetovo krepostjo, posnemati očetovo krepost ali očeta v kreposti. Izhodišče s samim abl. ali s praep.: caprae decurrēre iugis L., d. cito (adv.) tramite V., clivo Capitolino Vell., ab agro Lanuvino H., ab arce V., ex arce L., de tribunali L., Smer v samem acc.: d. rus Ci. oditi na kmete; v acc. s praep.: ad naves C., ad mare L.; z adv.: d. sursum deorsum Plin.; pren.
a) (o vodi) teči, dreti: monte decurrens velut amnis H., saxosas inter decurrunt flumina valles V., amnis in mare decurrit L. se izliva, a te decurrit ad meos haustūs (do kraja, kjer jaz pijem) liquor Ph.; (o drugi tekočini): multa pituita decurrit Cels.
b) (o svetu) navzdol se razprostirati: a quibus (montibus) tota (India) decurrit in planitiem Plin.
c) (o ladjah) navzdol (pri)pluti: naves longae … in magnum portum Syracusas ex alto (z odprtega morja) decurrēre L., eo (tja) classis decurrit L., quo (kamor) classes decurrerent Auct. b. Afr., uti naves, quae frumentum subvectassent, onustae rudere decurrerent T.; pesn. (o osebah) = pluti, voziti se, jadrati: d. pelago aperto V., tuto mari (pren.), super aequora, celeri cymbā O.; abs.: puto te belissime cum Mescinio decursurum Ci. ep. da se … prepelješ (iz Grčije v Italijo).
č) čez kaj hiteti: d. per materiam stilo quam velocissimo Q. s kar najurnejšim peresom prek snovi hiteti, est usus quidam irrationalis, quem Graeci ἄλογον τριβήν (nerodno veščino) vocant, quā manus in scribendo decurrit Q.

2. (occ.) voj. navzdol se pomakniti (pomikati): milites ad flumen decucurrerunt C., cum ipsi ex montibus in vallem decurrerent C.

3. (z oslabljenim pomenom predloga de) sploh teči, (od)hiteti: Caesar ad cohortandos milites … decucurrit C., quam si (equus) in spatio (na dirkališču) decurreret N., ter circa accensos … decurrēre rogos V. so slovesno obhodili, visus decurrere piscis ad hamum H. da hitro plava k … ; occ. (voj.) v vrsti mimo korakati, poseb. pri (vojaškem) pregledu, defilirati, manevrirati (na vojaški vaji): crebro milites decurrere cogebat L., simulacrum decurrentis exercitus L., primo die legiones in armis … decurrerunt L. „so defilirale … v paradi“, quinto die iterum in armis decursum est L., mos erat lustrationis sacro peracto decurrere exercitum L., miles sine gladio decurrens Q., honori patris princeps ipse cum legionibus decucurrit T., circa quem (honoris tumulum) deinceps stato die quotannis miles decurreret Suet.

4. pren.
a) nagniti (nagibati) se k čemu, poda(ja)ti se v kaj, zateči (zatekati) se k čemu, h komu: ad haec extrema iura tam cupide decurrebas Ci., d. ad istam cohortationem Ci., omnium eo sententiae decurrerunt, ut pax … peteretur L., decurritur ad illud extremum … senatus consultum „dent operam consules … “ C., postremum eo decursum est, ut populus proconsuli creando … comitia haberet L., d. ad miseras preces H., ad medicamenta Cels., ad Philotam Cu., ad tacita suffragia quasi ad remedium Plin. iun., ad consulendum te Plin. iun., ad Alexandri exercitum, ad oraculum Iust., ideo se non illuc decurrere, quod promptum rescriptu T.
b) v govoru, pripovedovanju napredovati: plura de hoc, cum membratim historia decurret Plin., in hac (rerum repetitione) decurrendum per capita Q., quibus generibus per totas quaestiones decurrimus Q.; (poseb. o ritmu) = teči: versus semper similis est sibi et una ratione decurrit Q., rythmi, quā coeperunt sublatione ac positione, ad finem usque decurrunt Q.
c) (časovno) zdržema teči: origo domini decurrens ab Abraham ad Mariam Tert.

— II.

1. pren. poteči: nunc video calcem (gl. calx²), ad quam cum sit decursum, nihil sit praeterea extimescendum Ci., iam quadrigae meae decucurrerunt, ex quo podagricus factus sum Petr. = moje veselosti je konec.

2. trans.
a) preteči, predirjati, prehoditi (pot): septingenta milia passuum vis esse decursa biduo? Ci., quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., decursa novissima meta est O. (pren.), noctis decurso itinere Pac. fr., vada salsa d. Cat. prepluti.
b) pren. preteči (pretekati) = preživeti (preživljati), dokončati, dovršiti: decurso aetatis spatio Pl., prope actā iam aetate decursāque Ci., decurso lumine vitae Lucr., d. spatium amoris Lucr., inceptum unā decurre laborem V. spremljaj me pri začetem delu, decursum vitae spatium O., d. vitam Pr., Ph., decurso iam gravissimo tempore Cels., rursus mihi videor omnium, quae decucurri, candidatus Plin. iun. kar sem doživel; occ.
a) (o)pustiti kaj, odvaditi (odvajati) se česa: d. vitia Ci. ep.
b) razpravljati, razložiti (razlagati): ista, quae abs te breviter de arte decursa sunt Ci., equos pugnasque virûm decurrere versu Stat. opevati.

fuerza ženski spol (telesna) moč, sila; odločnost, pogum; nasilje; posilstvo; trdnjava; vojna sila

fuerza de la costumbre moč navade
fuerza mayor višja sila
fuerza motriz gonilna sila
fuerza de sangre živalska, konjska sila; polnokrvnost
fuerza de tracción vlečna sila
fuerza de vapor parna sila
es fuerza potrebno je, treba je
hacer fuerza a alg. koga prisiliti, koga skušati prepričati
usar de fuerza uporabiti silo
a fuerza de s pomočjo, s
a fuerza de armas z oboroženo silo
a fuerza de brazos z marljivim delom; s silo
a fuerza de manos z vztrajnostjo
a fuerza de tiempo sčasoma
a viva fuerza, con toda la fuerza z vso silo, siloma
a la fuerza neobhodno; vsekakor; samoumevno
a la fuerza ahorcan sila kola lomi
fuerza a fuerza z vso silo
en fuerza de s pomočjo, s; po, zaradi
por fuerza s silo, siloma, nasilno; vsekakor; samoumevno
fuerzas pl vojna sila
fuerzas aéreas zračne sile
fuerzas armadas oborožene sile
fuerzas navales pomorske sile
cobrar fuerzas zbirati moči; ozdraveti
dar fuerzas krepiti
sacar fuerzas de flaqueza iz nuje napraviti krepost; ojunačiti se