Franja

Zadetki iskanja

  • posojiln|i (-a, -o) Kredit-, Darlehens- (pogoj die Kreditbedingung, Darlehensbedingung, pogodba der Kreditvertrag, Darlehensvertrag, vsota die Darlehenssumme)
  • bánčen bank, banking

    bánčni akcept bank acceptance
    bánčni ček bank cheque, ZDA bank check
    bánčni diskont bank discount
    bánčni izvleček bank statement
    bánčni izvedenec banking expert
    bánčni konzorcij banking syndicate
    bánčni kredit bank credit
    bánčna knjižica bankbook
    bánčna menica bank draft
    bánčni kapital bank capital, bank stock
    bánčne obresti banking interests pl
    bánčna obrestna mera bank rate
    bánčna podružnica branch bank, branch of a bank
    bánčni polom bank crash
    bánčni posli banking transactions, banking operations pl
    bánčni predal safe, safe-deposit box
    bánčna provizija banker's commission
    bánčno poslopje bank building
    bánčni praznik bank holiday
    bánčna rezerva banking reserve
    bánčni rop bank robbery
    bánčni račun (konto) bank account
    imeti bánčni račun pri to bank with
    bánčna tajnost banker's discretion
    bánčni uradnik bank clerk, bank official
    bánčne vloge bank deposit
  • bánčen bancario; de banco

    bančni posel, depó (ček, konzorcij, kredit) negocio m, depósito m (cheque m, consorcio m, crédito m) bancario
    bančna vloga depósito m bancario
    bančno nakazilo giro m bancario
    bančna podružnica sucursal f de un banco
    bančni promet operaciones f pl bancarias
    bančni polom quiebra f bancaria
    bančni uradnik empleado m de banco
    bančne obresti intereses m pl bancarios
  • bančn|i (-a, -o) Bank- (delavec der Bankkaufmann, izpisek die Banksaldenbestätigung, kredit der Bankkredit, posel das Bankgeschäft, predal das Bankfach, promet der Bankverkehr, račun das Bankkonto, rop der Bankraub, stroški Bankspesen, uslužbenec Bankangestellte(r), nakaznica die Bankanweisung, številka die Bankleitzahl, tajnost das Bankgeheimnis, obresti Bankzinsen množina; dobroimetje das Bankguthaben, nakazilo die Bankanweisung, die Banküberweisung, okence der Bankschalter)
    bančna kartica die Kontokarte
    bančno bankmäßig
    bančno običajen banküblich
  • bebček samostalnik
    1. (umsko manj razvit človek) ▸ értelmi fogyatékos, kelekótya
    So ravnali z njimi, kot da so neumni bebčki, ki ne znajo brati in jim je treba vsako stvar razložiti dvakrat? ▸ Úgy kezelték őket, mintha ostoba gyerekek lennének, akik nem tudnak olvasni és akiknek mindent kétszer kell elmondani?
    "Lej," je rekel počasi, kot bi razlagal bebčku. ▸ „Nézd...” – mondta lassan, mintha egy kelekótyához beszélne
    Enega otroka, ki je za vedno ostal bebček, so rešili, za ostale tri pa je bilo prepozno. ▸ Az egyik csecsemőt, aki szellemileg mindig visszamaradott lesz, sikerült megmenteni, de a másik háromnak már túl késő volt.

    2. izraža negativen odnos (neumen ali nespameten človek) ▸ tökkelütött, féleszű, gyengeelméjű
    Vsi pravijo, da tisti, ki pride na tekmo dopingiran, je res bebček. ▸ Mindenki azt mondja, hogy aki bedoppingolva érkezik egy versenyre, az valóban féleszű.
    Seveda natančno veste, kako ste najeli kredit, vendar ste upali, da v komisiji sedijo sami bebčki. ▸ Ön persze pontosan tudja, hogyan vette fel a hitelt, de remélte, hogy a bizottságban csak tökkelütöttek ülnek.
  • biánko (bianco) en blanco; al descubierto

    bianko ček cheque m en blanco
    bianko kredit crédito m abierto (ali en blanco)
    bianko menica letra f de cambio en blanco
    bianko pooblastilo firma f en blanco; carta f (blanca); pleno poder m (tudi fig)
    bianko akcept aceptacíón f al descubíerto
    podpisati in bianko firmar en blanco
  • denáren (-rna -o) adj.

    1. di, in denaro; pecuniario, monetario; finanziario:
    biti v denarni stiski essere a corto di denaro
    denarna kazen multa, pena pecuniaria
    denarna podpora sussidio
    pošta denarna nakaznica vaglia (postale)
    denarna pošiljka rimessa
    denarna politika politica monetaria
    denarni kapital capitale
    denarni kredit credito
    denarni mogotec plutocrate
    denarno povračilo competenza, competenze
    denarni sistem sistema monetario
    denarni zavod istituto bancario
    denarna sredstva mezzi finanziari
    denarno gospodarstvo finanze

    2. pren. (premožen, bogat) ricco, danaroso, facoltoso
  • dolgoróčen long-term; long-dated; long-run; longrange

    dolgoróčen kredit, načrtovanje long-term credit, planning
    dolgoróčni interesi long-term interests pl
  • hipotečn|i [é] (-a, -o) hypothekarisch, Hypothekar-, Hypotheken- (dolg die Hypothekenschuld, dolžnik der Hypothekenschuldner, upnik der Hypothekengläubiger)
    hipotečni kredit der Immobiliarkredit
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • interímen interímski provisional; interim; temporary

    interímni guverner temporary governor, pogovorno governor pro tem
    interímni izkaz (kredit) interim certificate (credit)
    interímna menica bill at interim, provisional bill of exchange
    interímna vlada provisional government
  • izkorístiti (-im) | izkoríščati (-am) perf., imperf.

    1. esaurire, finire; utilizzare, spendere:
    izkoristiti kredit esaurire il mutuo
    izkoristiti dopust finire, fare le ferie

    2. (napraviti, delati, da se kaj namensko izpolni) utilizzare, sfruttare, far buon uso:
    izkoristiti čas sfruttare il tempo, fare buon uso del tempo
    izkoristiti stroje sfruttare le macchine

    3. (napraviti, da kaj prinese ugodnosti) approfittare, avvantaggiarsi:
    izkoristiti ugodno priložnost approfittare dell'occasione favorevole

    4. (izrabiti, izrabljati) sfruttare:
    izkoristiti delovno silo sfruttare la manodopera
    izkoristiti rudna bogastva sfruttare le risorse minerarie
  • jemáti to take

    jemáti na pósodo to borrow
    jemljem Vam čas I'm taking up your time
    jemáti kaj za čisto (sveto) resnico to take something as (ali for) gospel truth
    jemáti posojila to raise loans
    jemáti na up, na kredit to take on credit
    jemáti v poštev to take into consideration, to consider, to take into account, to allow for
    jemáti za zlo (zameriti) to take amiss, to take the wrong way
    ne jemljite mi tega za zlo! don't take that amiss!, don't take offence!
    jemáti slovo to take leave
    on vedno jemlje stvari preresno he takes everything much too seriously
  • komerciálen (-lna -o) adj.

    1. commerciale:
    komercialni direktor direttore commerciale
    komercialni sektor settore commerciale
    komercialna šola scuola commerciale

    2. pren. (narejen tako, da se dobro prodaja) commerciale:
    komercialna knjiga libro commerciale
    komercialni film film commerciale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    komercialna banka banca commerciale
    komercialna hitrost velocità commerciale
    komercialni denar carta commerciale
    komercialni kredit credito commerciale
  • kratkoroč|en [ó] (-na, -no) kurzfristig
    kratkoročna zaposlitev die Zeitarbeit
    kratkoročni kredit der Kurzkredit
    kratkoročni spomin das Kurzzeitgedächtnis
    kratkoročno kurzzeitig, auf kurze Sicht
  • kratkoróčen short; short-term

    kratkoróčna menica shortdated bill
    kratkoróčno posojilo short loan
    kratkoróčen kredit shortterm credit
    kratkoróčna vremenska napoved short-range weather forecast
  • kratkoróčen à court terme

    kratkoročni kredit crédit moški spol à court terme
    kratkoročno zdravljenje traitement moški spol (ali thérapeutique ženski spol) de courte durée
  • kratkoróčen (-čna -o) adj.

    1. breve, di breve durata

    2. ekon. a breve termine:
    kratkoročni kredit credito a breve termine
  • kratkoróčen a corto plazo

    kratkoročen kredit crédito m a corto plazo
  • kupíti acheter, acquérir, faire l'achat de

    kupiti na debelo (na drobno) acheter en gros (au détail)
    kupiti na kredit acheter à crédit
    kupiti iz prve roke acheter de première main
    kupiti poceni (drago) acheter bon marché (cher)
    kupiti za gotovino (na obroke) acheter (au) comptant (à tempérament)
    kupiti mačka v vreči (figurativno) acheter chat en poche