Franja

volute [vəljú:t]

1. samostalnik
arhitektura voluta; zavojnica, spirala; polžast okrasek
zoologija vrsta tropskega polža s krasno hišico

2. pridevnik
botanika zavit, polžast, spiralast

volute spring tehnično spiralasta vzmet

bellezza f

1. lepota:
le bellezze naturali naravne lepote
bellezza greca klasična grška lepota
concorso di bellezza lepotno tekmovanje
reginetta di bellezza lepotna kraljica, miss
che bellezza! krasno!
chiudere, finire in bellezza sijajno zmagati (v športu), sijajno kaj zaključiti

2. lepotica, lepotička:
ciao, bellezza! zdravo, lepotica!
il lavoro procede che è una bellezza delo teče, da je veselje, kot namazano

3. pren. veliko, dolgo:
la bellezza di tre ore cele tri ure, debele tri ure

bēllo

A) agg.

1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne

3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

B) avv.

1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

2.
alla bell'e meglio površno

C) m (samo sing.)

1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!

2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je

3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

Č) m (f -la)

1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

2. ljubček, ljubica

brazo moški spol laket, roka, nadlaket; veja; delavec; moč, oblast; pogum

brazo artificial umetna roka
brazo de mar morska ožina
brazo real, brazo seglar, brazo secular svetna oblast
brazo de río rečni rokav
brazo de silla naslon pri stolu
hecho un brazo de mar krasno oblečen
a brazo z roko
a brazo partido telo proti telesu (pri rokoborbi); s silo, na vso moč
a todo brazo na vse pretege, na vso moč
brazo a brazo mož proti možu
coger por el brazo za roko prijeti
dar el brazo roku (po)dati, podpirati
no dar su brazo a torcer ohraniti pogum, ne odkriti svoje bolečine, ne popustiti
ir del brazo za podpazduho se voditi
tener brazo biti zelo močan
brazos pl prednje okončine, klešče (raka), lovke (polipa); zaščitniki, pokrovitelji
a fuerza de brazos z velikim naporom; po lastni zaslugi; z brahialno silo
con los brazos cruzados s prekrižanimi rokami, brezbrižno; pokorno
dar los brazos a uno koga objeti
ponerse (venir) a brazos spopasti se

croître* [krwatrə] verbe intransitif rasti; razvijati se; uspevati; naraščati

les jours croissent dnevi se daljšajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe
ne faire que croître et embellir vedno večji in lepši postajati; figuré krasno uspevati
croître en beauté z rastjo postati lepši
croître comme un champignon rasti ko goba, zelo hitro rasti
la jonte des neiges jait croître les rivières zaradi kopnenja snega naraščajo reke; verbe transitif, vieilli (po)večati

ēgregius 3, adv. -ē (ē in grex) iz črede izbran, od tod pren.

1. izbran, izvrsten, odličen, izboren, vrl, sijajen, krasen: forma, facies Ter., vir egregius Paullus, M. Scaurus, civis egregius, egregius poëta Ci., egregia fides, virtus, voluntas C., sigilla, templum Iovis Ci., liberalitas S., funus egregie factum H. sijajen pogreb, corpus eg. H., O. krasno telo, domūs egregiae H. palače, egregium silentium H. popoln molk, Caesar egregius H., victoria, senatus, par consulum L., egregium decus formae V., eg. laus, gens, urbs, os, stirps, iuvenis, animal V., uterque egregie Graece loquebatur Ci., locus egregie munitus C. Od tod v pogovornem jeziku pogosto le = poseben, prav dober: Hercules egregie factus ex aere Ci., egregie placere Ci. Včasih iron.: illa egregia mater Ci. (ki ima svojega zeta za ljubimca), egregia interea coniunx arma amovet V. (o ženi, ki izdaja svojega moža). Z določilom
a) v abl. instrumenti: coloribus egregiis et odoribus Lucr., egregius formā, pietate vel armis V., bello V., T., virtute V. moribus T.
b) v loc.: egregius animi V. izredno srčen, hraber, militiae S. spreten v boju, v orožju, fati mentisque egregius Stat.
c) s praep.: egregius in aliis artibus S., in bellica laude Ci., in procuratione civitatis Ci., quorum egregia in ea re fuisset industria N. ki bi se bili pri tem odlikovali s svojo delavnostjo, ingenium egregium ad miserias Ter., egregia indoles ad dicendum Ci., vir ad cetera egregius L.; z grškim acc.: regnum, cetera egregium L.
č) z inf.: pollice honesto egregius lusisse senes Pers.

2. časten, slaven: et sibi et cunctis egregium T., mihi egregium erat Pompei subolem in penates meos adsciscere T.; kot subst. neutr. = slavna dela: ut alia egregia omittam S., tamquam egregium T. kot kaj izvrstnega, scelera pro egregiis accipere T., egregium publicum dehonestare T. slavo države; egregius v cesarski dôbi naslov visokih dostojanstvenikov = prečastni, (njegovo) gospostvo: Lact., Cod. Th.

Opomba: Nenavaden superl.: mulier egregiissima Pac. fr., egregiissime (voc. masc.) Gell.

ēlegans -antis (adj. pt. pr. glag. *ēlegāre, soobl. = ēligere; prim. prōflīgāre in prōflīgere) „izbirajoč“, od tod

1. razkošen, mehkužen: Pl., Ter.

2. odbran, dostojen, eleganten, gosposki, okusen, zal, uglajen, krasen, lep, umeten;
a) (o osebah): Val. Max., Vell., Plin., egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., acuti sunt, elegantes, faceti, breves Ci., elegantissimus omnium philosophorum et eruditissimus Ci., homo in dicendo elegans Ci., homo in omni iudicio elegantissimus Ci. ep. mož vsestransko uglajenega okusa, multo poëta elegantissimus N., elegans, non magnificus erat N.; subst. masc.: qui se elegantīs dici volunt Ci. olikani ljudje.
b) (o stvareh): Plin., nihil videtur mundius nec magis compositum quicquam nec magis elegans Ter., Silanionis opus tam elegans populus potius haberet quam homo elegantissimus, Verres Ci., a necessariis ad elegantiora artificia defluximus Ci., perspicitis hoc genus quam sit facetum, quam elegans, quam oratorium Ci., illam ironiam facetam et elegantem puto Ci., artes elegantes et ingenuae Ci., a te elegantiora desidero Ci., elegantioris quam militaris artis L., elegans temperamentum T., elegantissima scripta Terentii Q.

3. adv. ēleganter: Plin., quiete et pure atque eleganter actae aetatis Ci., adulescentia eleganter traducta Ci. dostojno, eleganter acta vita L. vzgledno, vzorno, elegantissime Latine loqui Ci. krasno, lepo, psallere et saltare elegantius quam necesse est S. okusneje, umetelnejše, elegantius aut iustius fieri L.

Ēsquilius 3 (ex in colere, prim. inquilīnus) predmesten, zunajmesten: mons Esquilius O. Eskvilinski grič z dvema vrhovoma, Kajspijem (Caespius) in Opijem (Oppius), severozahodno od rimskega mesta znotraj Servijevega obzidja (zdaj Sta. Maria maggiore). Subst. Ēsquiliae (slabše Ēxquiliae) -ārum, f Eskvilije, zunanje mesto ali vas na Eskvilinskem griču, vodnato in hladno: Varr., Ci., O., Suet., collis Esquiliarum L., Ēsqu. salubres H., atrae (prim. v nadaljevanju campus Esquilinus) H., aquosae Pr., gelidae Iuv. Od tod adj.

1. Ēsquiliārius 3 Eskvilijski: collis Esquiliarius (po drugih Esquiliarum) L.

2. Ēsquilīnus 3 Eskvil(ij)ski (eskvilijski): Varr., porta L., T., campus Ci., Suet. poljana ob Eskvilijah, sprva rimsko pokopališče, pa tudi morišče, od tod Esquilinae alites H. eskvilinski vrani, krokarji, veneficium H. iz mrtvaških kosti. Mecenat je pozneje dal tam zgraditi krasno palačo in spremenil ves kraj v čudovit vrt: H.; subst. Ēsquilīna -ae, f (sc. porta) Eskvilijska vrata: Ci.

kras|en (-na, -no) prächtig, herrlich, figurativno köstlich, klasse; Pracht- (človek der Prachtmensch, Prachtkerl, ženska das Prachtweib)
vse je krasno figurativno es herrscht eitel Sonnenschein

Laterānus 3 Laterán(ov)

1. rodbinsko ime v rodu Klavdijev, Plavtijev in Sekstijev, poseb. Plautius Lateranus Plavtij Lateran, consul designatus v Neronovem času; zaradi soudeležbe v neki zaroti je bil obsojen na smrt in usmrčen: T.; (Plautius) Lateranus, konz. l. 94 po Kr.: Iuv. Plautii Laterani so imeli krasno poslopje na Celiju: egregiae Lateranorum aedes Iuv. ali Lateranae aedes Prud., pozneje basilica Laterana Hier.; to poslopje je Konstantin Veliki podaril rimskemu škofu; v njem so dolgo stolovali papeži (zdaj il Laterano).

2. Laterānus -ī, m Laterán, bog iz opeke (lateres) sezidanega ognjišča (focus): Arn.

Nemea -ae, f, m (Νεμέα) Némea

1. f gozdna dolina in trg v Argolidi blizu Fliunta (Phlius) z gajem, posvečenim nemejskemu Zevsu, v katerem je stalo krasno svetišče in so se vsako tretje leto obhajale nemejske bojne igre; v tem gaju je baje Herkul zadavil nemejskega leva: Ci., V., Fl. — Pesn. soobl. Nemeē -ēs, f (Νεμέη) Némea: Mart., Stat. — Od tod adj.
a) Nemeaeus (Nemeēus) 3 (Νεμεαῖος) neméjski: leo Ci., moles ali pestes (= leo) O., vellus O. levja koža, arma Stat.; o ozvedju Lev: Nem. Leo Lucan., Nemeaei pectora monstri Mart.
b) Nemeus 3 neméjski: Hier.; subst. Nemea -ōrum, n (τὰ Νέμεα) neméjske (bojne) igre: Hyg., nobile ludicrum Nemeorum L., Nemea vincere Vitr. zmagati na nemejskih igrah.

2. m reka, ki se pri Korintu izliva v Lehajski zaliv: V.

parātus -ūs, m (parāre2) priprava, pripravljanje, prirejanje, oprava (večinoma pesn. in poklas. = apparatus): Val. Fl., Gell., necessarius vitae cultus aut paratus Ci., triumphi O., militum et armorum S. ap. Gell., ille occulti paratus sacri L., funebris T. pogrebni sprevod, veniam dapibus nullisque paratibus orant O. da ni nobene priprave, Tyrios induta paratūs O. v škrlatni obleki, largis paratibus uti O. krasno opravo, krasen nakit, nil severum, ne miserum quidem ex tanto paratu putat Sen. ph., p. Syriae invadendae T. naklep napasti Sirijo.

praetōrius 3 (praetor)

1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.

2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.

3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.

primor moški spol spretnost, mojstrstvo; popolnost, dovršenost, lepota

es un primor je prava mojstrovina
es un primor para hacerlo v tem mu nihče ni kos
cantar con primor krasno peti
trabaja que es un primor čudovito dela
muchos primores de libros mnogo dragocenih knjig

propylaea -ōrum, n (gr. τὰ προπύλαια „preddvor(je), preddverje“) propiléje, krasno marmorno stopnišče, ki ga je dal Perikles zgraditi ob zahodni strani Akropole; vodilo je do stavbe s petimi vrati, dohodi na akropolsko planoto s Paladinima svetiščema (Partenon in Erehtejon): Phalereus Demetrius qui Periclem principem Graeciae vituperat, quod tantam pecuniam in praeclara illa propylaea coniecerit Ci., aut theatrum, gymnasia, porticus, aut propylaea nobilia aut arx aut admiranda opera Phidiae Ci., at illo dicente mandatu se civitatis propylaea Minervae, quae sunt ianuae arcis, aedificasse consumptaque in id opus ingenti pecunia Ci. — Eden od teh dohodov je propylon -ī, n (gr. προπύλον): cum Athenis celeberrimo loco Minervae delubri propylon pingeret Plin., non postferuntur et Charites in propylo Atheniensium, quas Socrates fecit Plin.

rēgillus¹ 3 (regere; prim. rēctus 1. occ.) tkan z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami): tunica Varr., inducula Pl. = krasno (kot demin. k rēgius), regillae tunicae albae Fest.

rico bogat, premožen; obilen; izdaten; donosen; izvrsten, odličen; krasen; okusen; ljubek

rico de dotes visoko nadarjen
rico en frutas bogat s sadjem
una rica moza krasno dekle
rico m bogataš; fam srček, ljubček
nuevo rico novo pečen bogataš (gospod)

set out prehodni glagol
raz(po)staviti (blago za prodajo); aranžirati; pripraviti; zamisliti, načrtovati; točno določiti, razmejiti; razdeliti (zemljo); urediti (rastline); podrobno razložiti, detajlirati
neprehodni glagol
odpraviti se (for v)
kreniti; hoteti kaj (doseči), trdno se odločiti (skleniti)

the table was beautifully set out miza je bila krasno aranžirana
to set out for Paris odpraviti se, odpotovati v Pariz
he set out to be a teacher trdno je sklenil postati učitelj

Sonnenschein, der, sončni sij; figurativ sončna luč; Kind: sonček; es herrscht eitel Sonnenschein vse je krasno

splendide [splɑ̃did] adjectif sijajen, krasen, prelep

temps masculin splendide (pre)krasno vreme
paysage masculin splendide prelepa pokrajina