Franja

čȁša ž
1. kozarec: ispiti -u vode, vina; kod -e pri kozarcu; vinska, pivska čaša
2. čaša: cvijet, cvet sa žutom -om i nabreklim prašnicima
3. čaša, kelih: snašla ga je žučna, gorka čaša; čaša žuči, čaša gorčine izpiti je moral grenko čašo, kelih grenkobe; snašla ga je samrtna čaša umrl je; da me mimoiđe ova gorka čaša naj gre mimo mene ta grenki kelih; bura u -i vode vihar v kozarcu vode

drinking-cup [dríŋkiŋkap] samostalnik
kozarec, kupa

embasicoetās -ae, acc. -ān, m (gr. ἐμβασικοίτης = na posteljo legajoči), dvoumno = cinaedus in kozarec (ali po nekaterih uspavalo): Petr.

gemma -ae, f

1. brst, popek, oko (na vinski trti), kolekt. brstje, pop(kov)je: COL., ineunte vere ... existit tamquam ad articulos sarmentorum ea, quae gemma dicitur, a qua oriens uva se ostendit CI., trudit gemmas et frondes explicat omnes V., turgent in palmite (na mladiki) gemmae V.

2.
a) dragulj, poseb. svetel, rezan ali izbrušen drag kamen iz prozorne snovi (medtem ko so lapillus, lapis in margarita iz neprozorne snovi), brušen kamen, dragotina: Q., AP., ISID.: nego in Sicilia ... ullam gemmam aut margaritam (fuisse), ... quin conquisierit CI., pocula ex auro gemmis distincta clarissimis CI., duplex gemmis auroque corona V., non gemmis venale H., positae ex ordine gemmae O., g. vitrea PLIN. steklen ulitek, nepristen dragulj.
b) biser: AMM., gemmae et lapides H. biseri in dragulji, legitur rubris gemma sub aequoribus PR., cedet Erythraeis eruta gemma vadis MART.; metaf. biser, dragotina = (o)kras, dika, lepotičje: multas in digitis, plures in carmine gemmas invenies MART., Hesperius gemma amicorum SID.

3. meton. z dragulji okrašene ali iz njih narejene stvari, npr.
a) z dragulji okrašena čaša ali tak kozarec: bibere gemmā V. ali bibere e gemma PR., in gemma posuere merum O., gemmā ministrare SEN. PH.
b) pečat, pečatni prstan: gemmā signari O. (o pismu), impressā signat sua crimina gemmā O., dat digitis gemmas O., gemmae damnum PLIN.; pren.: ego sub gemmane (pod ključem) abstrusos habeo tuam matrem et patrem? PL.

4. pesn. metaf. v pl. = očesa na pavovem repu: gemmis caudam stellantibus implet O.

Glas¹, das, (-es, Gläser) steklo; (Trinkglas, Marmeladenglas) kozarec; (Sammelglas) leča; (Fernglas) daljnogled; Gläser, pl , očala; zu tief ins Glas blicken pogledati pregloboko v kozarec; ein Glas über den Durst kozarec preveč

glass¹ [gla:s ameriško glæs] samostalnik
steklo; kozarec; leča; kukalo; tlakomer; toplomer; barometer; okno (kočije); zrcalo, ogledalo
sleng vojaška ječa; topla greda
množina naočniki

crown glass šipa
flint glass svinčeno steklo
looking glass zrcalo, ogledalo
cut glass brušeno steklo
plate glass steklo za izložbe
frosted (ali ground) glass motno steklo
glass paper raskavec
glass case zasteklena omara
glass eye umetno oko
stained glass barvasto steklo
spun glass steklena volna
sheet glass steklena plošča
magnifying glass povečevalno steklo
the glass is falling barometer pada
a glass of water kozarec vode
to have a glass too much pregloboko pogledati v kozarec
under glass pod steklom, v rastlinjaku

gorgeon [gɔržɔ̃] masculin, populaire kozarec, čaša

gōtto m

1. kozarec, čaša; vrč:
bere un gotto di vino popiti kozarec vina

2. kozarček, požirek

jar¹ [dža:] samostalnik
kozarec, vrč, steklenica

fizika Leyden jar leidenska steklenica

kȕpica ž
1. kupica, kozarec: kupica vina
2. rožič za puščanje krvi: metati komu -e staviti komu rožiče

lepista: Naev. fr., Varr., P. F. ali lepesta: Varr. (napačno lepasta) -ae, f (po Varr. sab. beseda (verjetno s sab. l = d), sor. ali izpos. iz gr. δέπας, δέπαστρον, δεπέστρα čaša; po drugih (a manj verjetno) izpos. iz gr. λεπάστη ali λεπαστή latvičast pitnik) čaš(ic)a, kup(ic)a, lonček, posodica, kozarec.

màštrafa ž, màštrap m (t. mašraba, ar.) dial.
1. kupa, kovinska ali steklena z ročem: na stočiću su stajale -e, pune šerbeta
2. kozarec: domaćica će otvoriti -u kompota

nīdus -ī, m (iz *ni-zdos iz *ni (navz)dol (prvotni loc. od *en v) in kor. *sed- sedeti; prvotno torej „mesto za sedenje“; prim. skr. nīḍa- = stvnem. nest = nem. Nest = sl. gnezdo, hr. gnijézdo)

1. gnezdo: Varr., Suet. idr., volucres videmus … effingere et construere nidos Ci., nidum tignis suspendit hirundo V., nidum ponit avis H., nec facit (sc. haec volucris) in ramis altoque cacumine nidos O., confingere, facere nidos Plin., nidum ex lino intexere Plin., nidos texere Q., suis in terris struere nidum S.; pesn. pren.: me … maiores pennas nido extendisse loqueris H. = da sem poletel previsoko, da sem se povzpel nad svoj stan.

2. metaf.
a) bivališče, dom, domovališče, stanovanje, poseb. udobno domovanje: n. celsae Acherontiae H., tu nidum servas H. ti ostajaš doma, ti si lepo doma, n. senectae Aus. pribežališče, zavetišče.
b) knjižna omara: de primo dabit alterove nido rasum pumice purpuraque cultum denaris tibi quinque Martialem Mart.; zaničlj. kót: hos nido licet inseras vel imo, septem quos tibi misimus libellos Mart.
c) gnezdu podobna pivska posoda, kozarec, čaša, kup(ic)a, lonček, vrč(ek): n. potilis Varr. ap. Non.

3. meton. goliči, mladiči v gnezdu, gnezdači: hirundo pabula parva legens nidisque loquacibus escas V., ore ferunt (sc. volucres) dulcem nidis inmitibus escam V., nidi queruli Sen. tr.; metaf. sesajoči mladiči, leglo, zarod v svojih hlevih: in cubili suam quisque matrem nidus exspectat Col.

pahár -e n kozarec, čaša

pōculum -ī, n (prim. pōtus, pōtāre, gr. πέ-πω-κα, pf. glag. πίνω pijem)

1. čaša, kup(ic)a, kozarec: poscunt maioribus poculis (sc. bibere) Ci., argenteum L., poculum impavide haurire L., pocula fabricata fago O., pocula ducere H. čaše (iz)prazniti, zvrniti (zvračati), srkniti (srkati), srebniti (srebati) iz čaš, aureum, crystallinum, murreum, perlucidum Sen. ph., ministerium poculorum Serv. služba točaja, pocula veneno infecta Iust.; pren.: poculum mortis exhaurire Ci.; preg.: eodem poculo bibere Pl. piti iz iste kupe trpljenja = izkusiti (trpeti) isto nezgodo (nesrečo).

2. meton. pijača, napitek: pocula sunt fontes V., pocula fauce trahere H. srkati, srebati, pocula vitea V. grozdna pijača, grozdni sok, vinska pijača, Acheloia V. voda, insidiosa O. čarovna pijača, amoris ali desiderii H. ljubezenski napitek (napoj), tudi = ljubezen: Pl.; pl. često = pitje, popivanje, pijančevanje: ad pocula venire V., si in tuis poculis tibi accidisset Ci., laeti inter pocula V., prae poculis Fl. od pijanosti; occ. kupica strupa = strupena pijača: Ci., ad insidiosa vocatus pocula O.

Opomba: Sinkop. obl. pōclum: Pl., Luc. fr., Arn. poet., Prud.

pōtōrius 3 (pōtor) pivski: vasa Plin., cantharus Arn., argentum Icti. srebrno pivsko posodje; subst. pōtōrium -iī, n pivska posoda, čaša, kupa, kozarec: Plin.

scyphus -ī, m (tuj. σκύφος) čaša z ročajem, kozarec, kupa, bokal, vrč: PL., VARR. AP. GELL., V., TIB., PETR., MART., VAL. FL. idr., aureus T., poscit scyphos CI., inter scyphos CI. EP. pri vinu, capaciores affer huc, puer, scyphos H.; occ. čaša strupa: vadit ... in eundem ... scyphum Socrates CI.

Trinkglas, das, kozarec

vaso m

1. vaza; vrč:
vasi etruschi, greci etruščanske, grške vaze
vaso di porcellana, di rame porcelanska, bakrena vaza
a vaso vrčast
vaso di coccio pren. slabič, strahopetnež, nebogljenec
vaso da fiori cvetlična vaza
vaso da notte nočna posoda
vaso di Pandora pren. Pandorina škatlica
portar vasi a Samo pren. vodo nositi v morje

2. kozarec; posoda:
vaso per marmellata, per sottaceti kozarec za marmelado, za v kisu vloženo zelenjavo
vaso di Dewar fiz. Dewarjeva posoda

3. straniščna školjka

4. anat. žila:
vasi sanguigni žile
vasi linfatici limfni vodi

5. bot. žila:
vaso aperto traheja
vaso chiuso traheida

6. relig.
vaso d'elezione izbrana duša

7. navt. ogredje (za ladjo v gradnji)

8. fiz. posoda:
vasi comunicanti vezne posode

vaso moški spol posoda, čaša, kozarec; poln kozarec; cvetlična vaza; nočna posoda

vaso de cristal (brušena) čaša
vaso plegable papirnata čaša
vaso de vidrio kozarec
culo de vaso (fig) ponarejen dragulj
vasos comunicantes komunikacijske posode
vasos linfáticos, sanguíneos mezgovnice