Franja

Zadetki iskanja

  • stānnum in (morda pravilneje) stāgnum -ī, n (verjetno gal. beseda) zlitina iz (dveh delov) srebra in (enega dela) svinca: Plin., Suet.; šele od 4. stoletja po Kr. = kositer (= plumbum album ali candidum): Hier., Isid.
  • tin1 [tin]

    1. samostalnik
    kemija kositer, cin; bela pločevina; pločevinka, konserva (škatla) iz pločevine
    sleng kovanci, cvenk

    tin and temper zlitina kositra in malo bakra
    tin box škatla iz pločevine
    tin can škatla, konserva; navtika, sleng rušilec
    tin cry tehnično pokanje pločevine, kadar jo upogibamo
    a tin of pineapple pločevinka ananasa
    tin fish mornarica, sleng torpedo
    tin god lažno božanstvo; malik; nadutež
    tin hat šaljivo jeklena čelada
    tin mine rudnik kositra
    tin moulder kositrar
    tin sheet plošča (bele) pločevine
    tin soldier vojak iz kositra, pločevine (igrača)
    tin wedding desetletnica poroke
    little tin gods nizki, a naduti uradniki
    petrol-tin ročka za bencin
    sardine-tin konserva za sardine
    that puts the tin hat on it! to je višek! to je res preveč!

    2. pridevnik
    kositren; pločevinast
    britanska angleščina konserven, konserviran
    figurativno manjvreden, nepristen, ponarejen
  • Zinn, das, (-/e/s, ohne Plural) Chemie kositer; cin
  • олово n kositer, cin
  • о́лово с., kosíter -tra m., cín -a m.
  • block-tin [blɔ́ktin] samostalnik
    kositer v kosih
  • pewter [pjú:tə] samostalnik
    angleški trd kositer, kositrna posoda
    britanska angleščina, sleng denarna nagrada, nagradni pokal
  • prillion [príliən] samostalnik
    mineralogija žlindrast kositer
  • stannifère [stanifɛr] adjectif vsebujoč kositer, kositrnat
  • stannous [stǽnəs] pridevnik
    ki vsebuje kositer, kositren
  • tinny [tíni] pridevnik
    kositren, ki vsebuje kositer; pločevinast; dišeč po pločevini
    figurativno nesoliden
    figurativno nališpan, načičkan
    britanska angleščina, sleng zelo bogat, premožen
  • Zinnfolie, die, staniol, tanjeni kositer
  • zinnhaltig vsebujoč kositer
  • albus 3

    1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
    a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
    b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
    a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
    b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

    2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

    3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

    1. alba -ae, f
    a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
    b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

    2. album -ī, n
    a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
    b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
    c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
    a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
    b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
    c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
    č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

    Opomba: Superl. albissimus: Cass.
  • cin moški spol (-a …) (kositer) kemija das Zinn
  • ȍlovo s
    1. tudi ekspr. svinec: od -a izraduju se akumulatori, cijevi, cevi; pokriti crkvu -om; jezik mu je teži od -a; u oči mu sjeda olovo tuge; bijelo, belo olovo kositer; sipati na koga prah i olovo divje zmerjati koga; ćutati kao -om zaliven
    2. svinčenka: pomrčalo sunce od puščanog praha i -a
    3. svinčnica: zidarsko olovo
  • plumbum -ī, n (morda enako kakor gr. μόλιβος, μόλυβδος, μόλιβδος, rodoško περιβολιβδῶσαι, epidavrsko βόλιμος izpos. neznanega sredozemsko-iberskega izvora)

    1. svinec: Cat., Lucr., V., O., L. idr., dolia plumbo vincire Ca., liquidum H., nigrum Plin. svinec, album C., Plin. ali candidum Plin. kositer, cin, glandes liventis plumbi V., decem librae plumbi Lamp.

    2. meton. svinčene stvari, izdelki iz svinca
    a) svinčenka, svinčeni izstrelek, „želod“: plumbum funda iacit O.
    b) svinčeni gumbi, svinčene kroglice, svinčeni všitki na borilni rokavici (borilnem jermenu, cestu, caestus): terga boum plumbo insuto rigebant V.
    c) bič s svinčeno kroglico (svinčenko): Prud.
    d) svinčena cev: aqua rumpit plumbum H.
    e) svinčnik: membrana plumbo directa (začrtana) Cat.

    3. metaf. plúmb, svinec neka očesna okvara: hac commanducata si oculus subinde lingatur, plumbum, quod est genus vitii, ex oculo tollitur Plin.
  • Sn samostalnik
    kemija (simbol za kositer) ▸ Sn
    Sopomenke: kositer
  • tanjen [ê] (-a, -o) getrieben
    tanjeni kositer die Zinnfolie
  • vsebujoč [ó] (-a, -e) -haltig, -ig (alkohol alkoholhaltig, amoniak ammoniakhaltig, arzen arsenhaltig, baker kupferhaltig, beljakovine eiweißhaltig, brom bromhaltig, cink zinkhaltig, dušik stickstoffhaltig, fosfate phosphathaltig, galun alaunig, alaunhaltig, glinico tonerdehaltig, jedilno sol kochsalzhaltig, jod jodhaltig, kadmij kadmiumhaltig, cadmiumhaltig, katran teerhaltig, kobalt kobalthaltig, kofein koffeinhaltig, kositer zinnhaltig, kri bluthaltig, maščobe fetthaltig, nikotin nikotinhaltig, ogljik kohlenstoffhaltig, olje ölhaltig, opij opiumhaltig, otrobe kleiehaltig, ozon ozonhaltig, radij radiumhaltig, rudo erzhaltig, sladkor zuckerhaltig, srebro silberhaltig, strupe gifthaltig, svinec bleihaltig, telur tellurig, uran uranhaltig, vino weinig, weinhaltig, volno wollhaltig, zemljo erdhaltig, železo eisenhaltig, žveplo schwefelhaltig); rudarstvo -führend (nafto ölführend, železo eisenführend)
    ki vsebuje žveplovo kislino schwefelsauer