Franja

cobbler² [kɔ́blə] samostalnik
krpač, čevljar, ki samo popravlja; šušmar

the cobbler must not go beyond his last, the cobbler must stick to his last le čevlje sodi naj kopitar
cobbler's wax čevljarska smola

craft [kra:ft ameriško kræft] samostalnik
spretnost, ročnost; zvijača; obrt, rokodelstvo, umetna obrt; ceh; orodje za ribolov; ladja, ladjevje, letalo, splav

the gentle craft ribolov
the Craft prostozidarji
small craft drobne ladje
landing craft izkrcevalna ladja
every man to his craft le čevlje sodi naj kopitar

crepida -ae, f (iz gr. acc. sg. κρηπῖδα: κρηπίς; sor. lat. carpisculum) grška sandala, opanka, nizek čevelj (podplat z usnjenima stranicama, ki so ju zadrgovali z jermenjem, tako da je bila obuta cela noga): Val. Max., Col., Plin., Suet. idr., Scipionis … cum crepidis in Capitolio statuam videtis Ci., cum pallio crepidisque inambulare in gymnasio L., sapiens crepidas sibi numquam nec soleas fecit H., crepidae carbatinae (καρβατῖναι) Cat. kmečki čevlji iz neustrojenega usnja, astricti crepidis pedes Cu.; preg.: ne sutor supra (ali ultra) crepidam (sc. iudicet) = čevljar naj ostane pri kopitu (prim.: le čevlje sodi naj kopitar F. Prešeren): ne sutor supra crepidam iudicaret, quod et ipsum in proverbium abiit Plin. (prim. Val. Max. VIII, 12, ext. 3).

čev|elj [é] moški spol (-lja …)

1. (obuvalo) der Schuh (gorski Bergschuh, lakast Lackschuh, lovski Jägerschuh, nizek Halbschuh, nogometni Fußballschuh, okovan Nagelschuh, otroški Kinderschuh, planinski Wanderschuh, plesni Tanzschuh, poletni Sommerschuh, smučarski Skischuh, športni Sportschuh, tekaški Dornenschuh/Laufschuh, trden Straßenschuh/Strapazierschuh, usnjen Lederschuh, zimski Winterschuh)
visok čevelj der Stiefel
konica čevlja die Schuhspitze
stvari za čiščenje čevljev das Schuhputzzeug
krema za čevlje die Schuhcreme
krtača za čiščenje čevljev die Schuhbürste
za čevelj globok/visok fußhoch/fußtief
škatla za čevlje der Schuhkarton
žlica za čevlje der Schuhlöffel/Schuhanzieher
čistilec čevljev der Schuhputzer
par čevljev ein Paar Schuhe
tovarna čevljev die Schuhfabrik
trgovina s čevlji das Schuhgeschäft
čevelj žuli der Schuh drückt (tudi figurativno)
figurativno dati na čevelj/ konec čevlja rausschmeißen
figurativno dobiti čevelj einen Tritt bekommen
obrisati si čevlje sich die Schuhe abtreten
figurativno le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten

2. tehnika der Schuh (drsni Gleitschuh, kabelski Kabelschuh, polov Polschuh, vrvni Seilschuh)

3.
mera der Fuß
dolg en čevelj fußlang

čévelj (nizek) shoe; (visok, ženski) boot; (stara dolžinska mera) foot (0,3048m)

gorski čévlji climbing boots
lakast čévelj patent leather shoe
platnen čévelj canvas shoe
plesni čévlji dancing shoes
čévlji z gumastimi podplati (gumarice) rubber-soled shoes
podkovani čévlji hob-nailed boots
štrapacni čévlji walking shoes
teniški čévlji tennis shoes
visokopetni čévlji high-heeled shoes
težki čévlji heavy shoes, (za golf) brogues
čiščenje čévljev a shoe shine
krpač čévljev cobbler
čistilo, krema za čévlje shoe-cream, (shoe-) polish
kopito za čévelj last
mast za čévlje grease, dubbin
natezalec za čévlje shoetree
omara za čévlje shoe cabinet
pribor za čiščenje čévljev shoe-shine kit
obuvalo za čévlje shoehorn, shoe-lift
ščetka za čévlje shoe-brush, blacking-brush
trgovina s čévlji shoe shop, ZDA shoe store, shoe saloon
snažilec čévljev bootblack, shoeblack, (hotelski) boots, ZDA shoe-shiner, shoe boy
vezalka za čévelj bootlace, shoelace, ZDA shoe string
usnje za čévlje shoe leather
zaponka za čévelj shoe buckle
žlica za čévelj shoehorn
žebelj, cvek za čévelj shoe nail, tack, (lesen) shoe-peg
tovarna čévljev shoe factory
velikost čévljev size
oglaviti čévelj to vamp
(o)snažiti, (o)čistiti čévlje to clean (ali to black) boots, ZDA to shine shoes
pomeriti čévelj to try on a shoe
podplatiti čévelj to sole, to resole a shoe
čévlji škripljejo the shoes squeak
čévelj tišči, žuli the shoe pinches
kje žuli čévelj? figurativno where does the shoe pinch?
vsakdo ve, kje ga čévelj žuli everybody knows where the shoe pinches
le čévlje sodi naj kopitar let the cobbler stick to his last; every man to his craft!

čévelj (-vlja) m

1. scarpa; calzatura:
čevlji žulijo le scarpe sono strette
nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
krema za čevlje lucido, crema per scarpe
krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
žlica za čevlje calzatoio, corno
čistilec čevljev lustrascarpe
tovarna čevljev calzaturificio
trgovina s čevlji negozio di calzature
pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?

2. nareč. stivale:
čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci

3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo

4. (dolžinska mera) piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
PREGOVORI:
le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe

čévelj zapato m ; (dolžinska mera) pie m

moški (ženski) čevelj zapato de caballero (de señora)
otroški čevelj zapatito m de niño
nizek čevelj zapato bajo
visok čevelj bota f, borceguí m
visok ženski čevelj botina f
gorski čevlji botas f pl de montañero
plesni čevelj zapato de baile
čevelj na vezalke zapato de cordones
štrapacni čevlji zapatos de fatiga
obuti (sezuti) komu čevlje calzar (descalzar) a alg
obuti si čevlje ponerse los zapatos, calzarse
sezuti si čevlje quitarse los zapatos, descalzarse
oščetkati (naloščiti) čevlje cepillar (embetunar ali lustrar) los zapatos
le čevlje sodi naj kopitar! ¡zapatero, a tus zapatos!
vsakdo ve, kje ga čevelj žuli cada uno sabe dónde le aprieta el zapato

hoofed [hu:ft] pridevnik
zoologija ki ima kopita, parklje

hoofed mammal kopitar

lihopŕst (-a -o) adj. zool.
lihoprsti kopitar perissodattilo (pl. -i) (Perissodactyla)

métier [metje] masculin rokodelstvo, obrt; poklic; stroka, dejavnost; opravilo, zaposlitev, posel; funkcija; pridobljena spretnost in izkušnje; (= métier à tisser) statve; (= métier à broder) okvir za vezenje

de métier po poklicu, poklicen
métier à bas stroj za izdelovanje dolgih nogavic
métier de boulanger, de tailleur pekovska, krojaška obrt
métier à bras ročne statve
métier àfiler predilski stroj
métier manuel, artisanal rokodelski poklic
métier à tricoter pletilni stroj
métier à retordre stroj za sukanec
armée féminin, soldat masculin de métier poklicna vojska, poklicen vojak
arts et métiers masculin pluriel obrt(i)
Chambre féminin des métiers obrtna zbornica
homme masculin de métier rokodelec
homme masculin du métier strokovnjak
jalousie féminin de métier poklicna, konkurenčna zavist, nevoščljivost zaradi zaslužka koga drugega
manie féminin de parler métier manija govorjenja le o svojem poklicu
terme masculin de métier strokovni izraz
apprendre un métier učiti se (neke) obrti
apprendre son métier à quelqu'un (figuré) dati komu lekcijo
avoir sur le métier imeti (ravno) v delu
avoir du métier imeti spretnost, tehniko, izkušnje
avoir le cœur au métier biti s srcem, z ljubeznijo pri stvari
chacun son métier! le čevlje sodi naj kopitar!
changer de métier menjati poklic
être du métier biti od stroke, strokovnjak, razumeti se na stvar
être rompu au métier biti dobro podkovan v svoji stroki, na svojem področju
exercer un métier manuel, intellectuel opravljati, izvrševati ročni, umski poklic
faire bien son métier dobro opravljati svoj poklic, svoj posel
faire métier de quelque chose privzeti navado za
gâter le métier (po)kvariti posel, zbijati cene
parler métier (vedno) govoriti o svoji stroki
savoir son métier spoznati se na svoj posel

planta¹ -ae, f (iz nekega indoev. kor. *plāt- (*plăt-), *plēt(h)- (*plĕt(h)-), plōt širok, raven, plosk, ploščat; prim. skr. práthati razprostira, razširja, práthatē razširja se, razprostira (razteza) se, gr. πλατύς plosk, ploščat, širok, πλάτος širokost, lat. plautus (Plautus, Plotus) ploskonog, lit. platùs širok, sl. pleče, pleča, stvnem. flado darilni kolač, nem. Fladen palačinka, pita) (živi) podplat, stopalo (z gen. pedis in brez njega): Cat., C., Plin., Sen. ph., Sil., Lucan., Stat., mea uxorcula … institit plantam quasi luca bos Pl., plantas convestiti honestas Luc., hunc (sc. Eridanum) Orionis sub laeva cernere planta serpentem poteris Ci. poet., ut … pedum primis infans vestigia plantis institerat V., glacies secat teneras plantas V., inde puellaris nacta est vestigia plantae O., celeri planta lustrate vagi Sen. tr., planta palmae, digiti digitis … respondent Cels., huc facili gressu teneras advertite plantas Col., intentā plantā Val. Fl. z urnim korakom, urnih korakov, cunctatis extremo in limine plantis Val. Fl., prima stringit vestigia planta praegressae calcis Sil., mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. največjo srečo uživati; preg.: (sutorem) supra plantam (= crepidam) ascendere vetuit Val. Max. čevljarju je prepovedal iti preko kopita = čevljarju je ukazal ostati pri kopitu (prim. „Le čevlje sodi naj kopitar!“ Prešeren), supra plantam, ut dicitur, evagatus Amm. ni ostal pri kopitu.

prispevati glagol
1. (o denarju) ▸ hozzájárul, beadMesto prispeva za gradnjo nove univerzitetne knjižnice. ▸ A város hozzájárul az új egyetemi könyvtár építéséhez.Do leta 1996 ni proračun v ničemer prispeval v pokojninsko blagajno. ▸ 1996-ig a költségvetés semmit sem adott be a nyugdíjpénztárba.Naložba bo stala okrog tri milijone evrov, večino bo prispevala država. ▸ A beruházás mintegy 3 millió euróba kerül, amelynek nagy részét az állam biztosítja.

2. (doprinesti) ▸ hozzájárul, adAnže Kopitar je prispeval podajo in zgrešil prvi kazenski strel. ▸ Anže Kopitar egy gólpasszt adott, és elhibázta az első büntetőt.S svojim delom je pomembno prispeval k preporodu francoske glasbe. ▸ A munkásságával nagyban hozzájárult a francia zene újjászületéséhez.Sodeluje naj vsa družina, vsak naj prispeva po svojih močeh in zmožnostih. ▸ Az egész családnak együtt kell működnie, mindenki a legjobb képességei és lehetőségei szerint járuljon hozzá.
Vitamin C prispeva k pravilnem delovanju imunskega sistema. ▸ A C-vitamin hozzájárul az immunrendszer megfelelő működéséhez.

Schuster, der, (-s, -) čevljar; figurativ mojster skaza; auf Schusters Rappen peš; Schuster bleib bei deinem Leisten le čevlje sodi naj kopitar

sodi|ti² [ó] (-m) (presojati) urteilen (po čem nach einer Sache urteilen, po videzu nach dem Schein urteilen)
le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten

suprā, sinkop. abl. sg. f superā sc. parte (superus)

I. adv.

1. krajevno zgoraj, gori, (po)vrh(u): oleum supra siet Ca., qui omnia haec, quae supra et subter, unum esse … dixerunt Ci., magnoque numero iumentorum in flumine supra atque infra constituto C., torvus Draco serpit subter supraque revolvens sese Ci. poet., mare, quod supra (Zgornje = Jadransko), teneant quodque adluit infra (Spodnje = Tirensko (Etrur(ij)sko)) V., variae circumque supraque volucres volabant V., stupet inscia supra inpubesque manus V. čez nagnjena, ipse … toto vertice supra est V. jih presega, je višji, ut … corpora vidit victoremque supra hostem O. nad njimi, supra, non infra est deus Lact.; pesn. v popolni obl.: Prisc., supera calamos unco percurrere labro Lucr.; komp. superius bolj zgoraj, navzgor: alia superius rapiuntur Sen. ph.

2. časovno zgoraj, gori = prej, večinoma takrat, kadar se besedilo nanaša nazaj oz. se sklicuje na kaj „zgoraj, gori“, torej prej omenjenega: Gell., Cael., Vop. idr., quae supra scripta est Ca., ille, quem supra deformavi, ut ali quae supra dixi Ci., quae supra scripsi Ci. ep., ut supra scripsi Plin. iun., uti supra demonstravimus C., de quo (sc. filio) commemoravi supra N., ut ostendimus supra N., id quod iam supra tibi saepe ostendimus ante Lucr.; occ. iz prejšnjega časa (iz prejšnjih časov), iz prejšnjega obdobja, iz preteklega časa (obdobja), nazaj v preteklost: (sc. pauca) supra repetere S. poseči (malo) nazaj, de Petronio pauca supra repetenda sunt T.; komp. superius bolj zgoraj = (malo) prej: ut supra demonstravimus Auct. b. Hisp., dixi supra Ph.

3. (o meri) čez, več: Ter. idr., supra adiecit Aeschrio Ci. je ponudil več (pri dražbi), dialogos confeci … ita accurate, ut nihil possit supra (sc. fieri) Ci. ep., ut supra nihil posset addi N., mercaris agrum, fortasse trecentis aut etiam supra nummorum milibus emptum H., nihil supra deos lacesso H., centesimus tibi vel supra premitur annus Sen. ph.; supra s quam več kot, bolj kot: Q., Amm., Aur. idr., saepe (sc. rem) supra feret quam fieri potest Ci. bo več kot mogoče povečal, corpus patiens inediae … , supra quam cuiquam credibile est S., nisi tamen intellego illum supra quam ego sum petere S. da stremi više; nam. supra quam tudi supra quod: Dig. —

II. praep. z acc., pesn. pogosto zapostavljena svojemu sklonu

1. krajevno
a) pri glag. mirovanja in stanja nad kom ali čim, na čem (naspr. infra, subter): qui supra nos habitat Pl., supra Maeotis paludes nemo est, qui … Enn. ap. Ci., supra aliquem accumbere (sc. pri mizi; gl. accumbō) Ci., ubi … supra subterque terram per dies quindecim pugnatum est L., olli caeruleus supra caput adstitit imber V., Nereides supra delphinos et cete aut hippocampos sedentes Plin.; kot geogr. t.t. nad čim = za čim, on(o)stran česa: ad eum exercitum, qui supra Suessulam Nolae praesideret, missus L., quae gens iacet supra Ciliciam N., penitus in Thraciam se supra Propontidem abdidit N., Syene est supra Alexandriam Plin.; pren. supra caput esse na glavi biti, nad glavo viseti komu, na grbi imeti koga: ecce supra caput homo levis Ci. ep., dux hostium cum exercitu supra caput est S., cum hostes supra caput sint L.; metaf.: est omnia quando iste animus supra (veži: quando iste animus supra omnia est) V. ker tvoj pogum vse presega; (o službi, nadzorstvu) nad čim: quos supra somnum habebat Cu. za čuvanje (varovanje) nočnega miru, qui supra bibliothecam fuerunt Vitr. varuhi knjižnice, supra rationes esse positum Ps.-Q. (Decl.) biti računovodja.
b) pri glag. premikanja tja čez, tja na kaj (v sl. včasih nad čim): nec tamen exissent umquam supra terram Ci., una pars classis supra Ephesum navigabat Ci. na ono stran, supra se duas legiones … collocavit C., supraque eum locum duo tigna transversa iniecerunt C., fera … saltu supra venabula fertur V., ille supra segetes aut mersae culmina villae navigat O., tignumque supra turba petulans insilit Ph.; pren.: supra homines, supra ire deos pietate V. prekašati, attoli supra ceteros mortales Plin.

2. časovno čez, več kot … (nazaj): res est … inmensi operis, ut quae supra septingentesimum annum repetatur L.; occ.
a) pred čim: paulo supra hanc memoriam C. pred to (našo) dobo, pred tem (našim) časom.
b) med čim: haec … dixit supra (v novejših izdajah super) cenam Cu.

3. (o meri) čez, nad kaj, več kot: supra novem milia hominum L., caesa eo die supra milia viginti L., tres (sc. cyathos) prohibet supra tangere Gratia H., supra duos menses Col., supra geminos fetus Plin.; pren.: haec commemoratio vereor ne supra hominis fortunam esse videatur Ci., ratio … , quae supra hominem putanda est deoque tribuenda Ci., potentia, quae supra leges esse velit Ci. ep. ki hoče veljati več kot zakoni, animadvortit supra gratiam atque pecuniam suam invidiam facti esse S. da presega, quibus rebus supra bonum aut honestum perculsus S. bolj, kot je bilo prav ali spodobno, supra Coclites Muciosque id facinus esse L. da … prekaša dejanja, kakršno je Koklitovo (= Horacija Koklita) in Mucijevo (= Gaja Mucija Scevole), supra modum L., V., Col. čez mero, prekomerno, supra vires H. čez moč, preko (svojih) moči, izven moči, izven (preko) zmožnosti, supra morem densa V. nenavadno, humanam supra formam Ph. nad človeško velikost, supra humanam fidem Plin., supra summum Q.; preg.: supra plantam evagatus Amm. = čevljar ostani pri kopitu (prim.: „Le čevlje sodi naj kopitar (Kopitar)!“ Prešeren); occ. (redko) razen, poleg: supra belli Latini metum id quoque accesserat, quod … L., de floribus supra dictos scripsit Theophrastus Plin.

zapatero moški spol čevljar; drsalec (žuželka)

zapatero de viejo krpač(čevljev)
zapatero, a tus zapatos (pregovor)le čevlje sodi naj kopitar!

животное n žival; živina;
копытное ж. kopitar;
млекопитающееся ж. sesalec