Franja

dívji (-a -e) adj.

1. selvaggio, selvatico:
divje rastline piante selvagge, selvatiche
divje živali animali selvaggi, selvatici

2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

3. pren. selvaggio, selvatico

4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
divji obraz, pogled uno sguardo furioso
otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
biti divji na kaj andare matto per qcs.
ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
divja gradnja costruzione abusiva
divji lov caccia di frodo
divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. divja jaga spiriti degli antenati
zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
divja mladika pollone, selvaggione
bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
šport. divja voda acqua viva
divji ples ballo frenetico
divje upiranje opposizione furiosa
divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
divja strast passione selvaggia
zool. divji golob palombo, colombo selvatico
bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
divji mož orco
divji štrajk sciopero selvaggio

dolžin|a [ou̯] ženski spol (-e …)

1. die Länge, -länge (besede Wortlänge, čolna Bootslänge, hlačnice Beinlänge, kabla Kabellänge, koraka Schrittlänge, kovice Nietlänge, krila Rocklänge, nosu Nasenlänge, objekta Werklänge, rokava Ärmellänge, stopnice Stufenlänge, vboda Stichlänge, vlakna Faserlänge, zavijačenja Einschraublänge, izmerjena Vermessungslänge, izredna Überlänge, minimalna Mindestlänge, nakladalna Ladelänge, pozicijska Positionslänge, skupna Gesamtlänge)
valovna dolžina fizika die Wellenlänge
dolžina loka/ločna dolžina matematika die Bogenlänge
zemljepisna dolžina geografija geographische Länge
vzhodna dolžina geografija östliche Länge
zahodna dolžina geografija westliche Länge
stopnja dolžine geografija der Längengrad
ki ohranja dolžine längentreu
dolžina dneva die Taglänge
rastlinstvo, botanika ki nanj dolžina dneva ne vpliva tagneutral
razlika v dolžini der Längenunterschied
po vsej dolžini auf der ganzen Länge
rast v dolžino das Längenwachstum
za (eno) dolžino um eine Länge
za dolžino konja um eine Pferdelänge
za dolžino nosu um eine Nasenlänge

2. izmerjena oddaljenost: die Weite, -weite (meta Wurfweite, razpetine Spannweite, skoka Sprungweite); (trajanje) die Dauer, -dauer (projekcije Vorführdauer); dimenzija: die Längenausdehnung

drevíti

dreviti konja do smrti reventar un caballo; hacer correr un caballo a toda velocidad

drvíti

drviti konja hacer correr un caballo a toda velocidad

galòp gallop

poln, veliki galòp full gallop
mali galòp canter, hand gallop
pognati konja v galòp to gallop a horse
spustiti se v galòp to break into a gallop, to gallop away

galòp galope m ; galopada f

v galopu a galope
spustiti se v galop ponerse a galopar
jahati v galopu galopar
pognati v galop (konja) lanzar al galope

gnáti (žênem)

A) imperf. ➞ pognati

1. spingere, muovere, far andare, azionare:
motor žene črpalko il motore muove la pompa
predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
gnati koso falciare
gnati vesla remare
gnati konja incitare, spronare il cavallo
gnati sovražnika incalzare il nemico

2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo

3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
gnati v obup portare, indurre alla disperazione
gnati v smrt portare alla morte, a morire

4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri

5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gnati stvar predaleč esagerare
pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
med. gnati (bolnika)
na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
gnati k smehu far ridere, indurre al riso
pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
gnati trmo incaponirsi in qcs.
gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare

B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.

1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta

2. (s težavo se premikati) arrancare

goníti (gónim)

A) imperf.

1. azionare, muovere, spingere; far andare, girare;
potok goni mlin in žago l'acqua del torrente aziona il mulino e la segheria
agr. goniti cepec (mlatiti) battere (il grano e sim.)
goniti vesla remare
veter je gonil oblake proti goram il vento spingeva le novole verso i monti

2. incitare, spronare; abs. correre;
goniti konja incitare il cavallo
pren. goniti sovražnika incalzare il nemico

3. (žival na določeno mesto) condurre, portare, menare:
goniti živino na pašo menare le bestie al pascolo

4. pren. (priganjati) incitare, stimolare, spingere; angariare

5. cacciare via, scacciare

6. (kar naprej ponavljati) ripetere, battere la solfa:
vedno goni svojo batte sempre la stessa solfa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. goniti vodo na svoj mlin portare l'acqua al proprio mulino
goniti meh tirare il mantice (dell'organo)
lov. pes goni il cane insegue la selvaggina

B) goníti se (-im se) imperf. refl.

1. essere in calore, in fregola

2. pejor. (poditi se) correre, rincorrersi

gospodárjev (-a -o) adj. del padrone, padronale; jur. dominicale:
gospodarjev glas la voce del padrone
PREGOVORI:
gospodarjeve oči konja redijo l'occhio del padrone ingrassa il cavallo

griva samostalnik
1. (o živalski dlaki) ▸ sörény, bundaZnačilnosti islandskega konja so dolga in košata griva in rep, kratek trup, manjša pasma konj. ▸ Az izlandi ló rövid törzsű, kisebb testalkatú lófajta hosszú és bozontos sörénnyel és farokkal.Prav levja griva dokazuje, da tudi pri upodobitvah leva v srednjeveški umetnosti simbolika nadvladuje naturalizem. ▸ Éppen az oroszlánsörény bizonyítja, hogy a középkori művészetben az oroszlán ábrázolásában a szimbolizmus dominál a naturalizmus felett.Konji imajo grivo in rep. ▸ A lovaknak sörényük és farkuk van.
Največja posebnost norveških gozdnih muc je njihova griva. ▸ A norvég erdei macskák legkülönlegesebb jellemzője a bundájuk.
Leva pogosto imenujemo tudi kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. ▸ Az oroszlánt – elsősorban a csodálatos sörénye miatt – gyakran az állatok kirányának nevezik.

2. (o laseh) ▸ sörény, hajkoronaNamesto neukrotljive grive las je imela mehke kodre, ki so ji ravno prekrivali ušesa. ▸ Zabolázhatatlan hajsörény helyett puha hullámokban omlott le a haja, melyek épp csak eltakarták a fülét.Zaradi višine, levje grive kodrastih sivih las in prodornih oči je bil njegov videz akademski. ▸ Magassága, göndör és ősz oroszlánsörénye, átható szeme miatt akadémikusnak nézett ki.Dolgolaske, ki si želijo razmršeno grivo, naj uporabijo navijalke, a las naj ne navijejo do korenin. ▸ A hosszú hajú nők, akik kócos sörényt szeretnének, használjanak hajcsavarókat, de ne tekerjék föl a hajukat egészen a hajtőig.
3. (travnata površina; pobočje) približek prevedka ▸ hegyoldal, füves rétHodili so v koloni, ubirali bližnjice čez grive, prvi in zadnji pa sta svetila bodisi s trskami ali slamo. ▸ Oszlopban haladtak toronyiránt a hegyoldalban, az első és az utolsó a sorban pedig fafáklyával vagy szalmafáklyával világított.
Po valovitem terenu morajo marsikje grabiti seno na roke, po grivah pa je treba zagrabiti tudi za koso. ▸ A hepehupás terepen sok helyen kézzel kell összenyalábolniuk a szénát, a hegyoldalban pedig akár kaszával is.
Okrog domačije so same grive! ▸ A majorságot csupa-csupa füves rét veszi körül!

4. (o vodni površini) ▸ tajtékSprehajal se je po plaži, bila je zgodnja jesen, nemirni vetrovi so gonili pred sabo valove s penastimi grivami. ▸ A plázson sétált, koraősz volt, a nyughatatlan szelek maguk előtt kergették a tajtékos hullámokat.
Bele grive ob obali kažejo lomljenje valov, ki tudi erodirajo morsko dno in splakujejo glino in mivko z obale. ▸ A part menti fehér tajték a hullámtörést jelzi, ami a tengerfeneket is erodálja, és bemossa az agyagot és a homokot a partról.
Ta ladja je na grivi cunamija jezdila iz pristanišča na celino in pristala štiri kilometre daleč od obale. ▸ Ez a hajó a cunami taraját meglovagolva lebegett ki a kikötőből a szárazföldre, és kötött ki négy kilométerre a parttól.

5. (o obliki) ▸ sörény, üstök, tarajVes zahodni del je bil prekrit z gosto grivo tropskega gozda in se je končal s strmo skalno steno v morje. ▸ Az egész nyugati oldalt a trópusi erdő sűrű sörénye borította, melynek végében meredek sziklafal zuhant alá a tengerbe.
V daljavi valovijo grive topolov. ▸ A távolban a nyárfák barkasörénye hullámzik.
Dala si je narediti tetovažo, stilizirano sonce z obrazom in grivo sončnih žarkov. ▸ Varratott magára egy tetoválást, egy stilizált Napot, amelynek arca volt, és a napsugarak sörényként ölelték körül.
Na bibavični grivi, na videz goli, najdemo poleg gruč grmičkastega členkarja nekaj zanimivih rastlin. ▸ Az árapály látszólag csupasz taraján, a rengeteg ágas-bogas sziksófű mellett néhány érdekes növényt is találunk.

6. (goba) ▸ korallgomba
Paziti moramo tudi, da ne zamenjamo užitnih griv s strupenimi. ▸ Arra is ügyelnünk kell, hogy az ehető korallgombákat ne keverjük össze a mérgezőkkel.
Povezane iztočnice: tribarvna griva, rumena griva, bleda griva, krvobetna griva

hlév stable; stabling; stall

Avgijev hlév the Augean stables (ali stable)
konjski hlév stables (ali stable)
kozji hlév goat house
kravji hlév cowshed
ovčji hlév sheep pen
hlév za svinje, prašiče pigsty
hlév za 20 konj stabling for 20 horses
namestitev v hlévu stabling (konja of a horse)
namestiti, spraviti v hlév to stable

izpodrépiti (-im) perf. cacciare qcn. (tirandogli dietro qcs.):
izpodrepiti psa s krepelcem cacciare il cane con un bastone
izpodrepiti konja annodare la coda al cavallo

jahalni konj stalna zveza
(vrsta konja) ▸ hátasló

jáhati to ride, to go on horseback

jáhati v koraku to pace
jáhati v drncu to trot
jáhati v diru to gallop
on dobro jaha he rides well
deček je jahal na očetovem kolenu the boy was riding on his father's knee
jáhati na sprehod to take a ride on horseback
jáhati konja to ride a horse
jáhati na čem (figurativno) to insist on, to make a point of, to be a stickler for
ta častnik jaha na disciplini (figurativno) that officer is a stickler for discipline
jáhati na formalnostih (figurativno) to stand on ceremony
ne jahaj vedno na tem! (figurativno) don't rub it in!
jáhati koga (figurativno) to sit upon someone

jézditi to ride

jézditi na konju to ride on horseback
jézditi konja to ride (ali to mount) a horse; to straddle

kalòp (-ôpa) m galoppo:
pognati konja v kalop spronare, lanciare il cavallo al galoppo

kás (-a) m vet. trotto:
jahati v kasu andare a trotto, trottare
pognati konja v kas mettere il cavallo al trotto

kočija samostalnik
1. (prevozno sredstvo) ▸ kocsi, hintó, lovaskocsiPred hišo se je ustavila majhna kočija, ki sta jo vlekla dva konja. ▸ A ház előtt egy apró kocsi állt meg, amelyet két ló húzott.
Obiskovalci se po mestu lahko zapeljejo tudi s kočijo. ▸ A látogatók kocsikázhatnak is a városban.
Povezane iztočnice: poštna kočija

2. (veliko vozilo) ▸ kocsi, szekér
Nadpovprečno udobna in pregrešno draga limuzina, ki seveda, tako kot se za takšne 'kočije' spodobi, zahteva tudi svojega šoferja. ▸ Egy átlagon felüli kényelmet nyújtó és megfizethetetlenül drága limuzin, ahogy az ilyen „szekerekhez” illik, természetesen saját sofőrt is igényel.

konj¹ [ô] moški spol (-a …)

1. das Pferd; das [Roß] Ross, zdelan: der Gaul (delovni Ackergaul); -pferd (čistokrven Rassepferd, dirkalni Rennpferd, divji Wildpferd, dresurni Dressurpferd, gugalni Schaukelpferd, jahalni Reitpferd, za preskakovanje ovir Springpferd, mrzlokrven Kaltblutpferd, notranji v vpregi Sattelpferd, ojnični Stangenpferd, paradni Paradepferd, toplokrvni Warmblutpferd, tovorni Lastpferd, za tovorjenje Saumpferd, vlečni Zugpferd, vnanji/desni v vpregi Handpferd, vprežni Wagenpferd, Zugpferd); po barvi: bel: der Schimmel, rdečkast der Fuchs, črn der Rappe, pisan der Schecke
trojanski konj Trojanisches Pferd

2. živalstvo, zoologija das Pferd (divji das Wildpferd, Przewalskega das Przewalski-Pferd)

3. psovka: Trampeltier (ti konj! du Trampeltier!)
|
… konja/konj/za konje Pferde-
(menjava der Pferdewechsel, reja die Pferdehaltung, vzreja die Pferdezucht, hlev der Pferdestall)
za dolžino konja um eine Pferdelänge
lovstvo lov na konjih die Parforcejagd, die Reitjagd
zajahati konja aufsitzen
sedeti na konju zu Pferde sitzen
na konju zu Pferde, policija ipd.: beritten
akrobat na konju der Kunstreiter
voziti: z enim konjem/dvema konjema/štirimi konji einspännig/zweispännig/vierspännig
delati kot konj wie ein Pferd
figurativno beseda ni konj Fragen steht jedem frei
figurativno princ na belem konju der Märchenprinz
figurativno biti na konju Oberwasser haben
figurativno staviti na napačnega konja aufs falsche Pferd setzen
figurativno prigovarjati komu kot bolnemu konju (jemandem) wie einem lahmen Gaul zureden
podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul

konj² [ô] moški spol (-a …)

1. šport das Pferd
konj vzdolž das Langpferd, Sprungpferd
konj z ročaji das Pauschenpferd, das Seitpferd

2. pri šahu: das Rössel, der Springer
skok konja der Rösselsprung