Franja

dogrêbsti (-grêbem) perf. giungere raschiando, a furia di raschiare, grattando, a furia di grattare:
z rokami sta grebla sneg in se končno dogrebla do vrat a furia di raschiare con le mani raggiunsero la porta

ênkrat once; some time

ênkrat na dan once a day
ênkrat ali dvakrat once or twice
ênkrat slučajno once by chance
ênkrat za vselej once for all
ênkrat pač (prej ali slej, kadarkoli) at some time or other
niti ênkrat not once
končno ênkrat at last
še ênkrat once more, once again, the same again
še ênkrat toliko as much (oziroma many) again; twice as much (oziroma many)
pozneje ênkrat by and by
to pot ênkrat this once
drugo leto ênkrat some time next year
za ênkrat for once, for the time being
niti ênkrat ni deževalo it never rained once
bil je ênkrat (slučajno) točen he was in time for once in a way
to je kar lahkó, ko ênkrat vidite, kako se tega lotiti it is easy enough once you see how to tackle it
kar je ênkrat narejeno, je narejeno once it is done, it is done

izjecljati glagol
(jecljaje povedati) ▸ eldadogKomaj je izjecljala svoje ime. ▸ Alig tudta eldadogni a saját nevét.
Sopomenke: zjecljati

iznebíti se to get (ali to be) rid (of); pogovorno to get shut (of); to dispose of, to get something off one's hands

končno smo se ga iznebili we are rid of him (ali we've seen the back of him) at last
iznebíti se dolgá to get rid of a debt, to get out of debt
iznebíti se grde navade to shake (ali slough) off a bad habit
iznebíti se starega pohištva to make a clean sweep of one's old furniture

izpovédati izpovedovati to declare, (priča) to testify (da... that...), to give evidence, to depose; to speak out; (priznati) to confess, to make a clear breast of

izpovédati, izpovedovati v korist to testify on behalf of
izpovédati, izpovedovati svojo ljubezen to declare one's love
končno je izpovedal svojo ljubezen he has at last declared his love
izpovedal je, da je (bil) slišal krik he testified that he had heard a shout
izpovédati, izpovedovati vero religija to profess a religion

kdo ne bi pohodil niti mravlje frazem
(kdo ne bi nikomur storil nič hudega) ▸ a légynek sem ártana
Končno si ga spoznala, moškega, ki ne bi pohodil niti mravlje! ▸ Végre megismertél egy olyan férfit, aki a légynek sem ártana!

kônčen (-čna -o)

A) adj. finale, conclusivo; ultimo; definitivo; finito:
končna redakcija zakona redazione definitiva della legge
dati stvari končno obliko dare all'oggetto la forma finale
končni izdelki prodotti finiti
končni prizor scena finale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v končni konsekvenci in ultima analisi
fiz. končna hitrost velocità finale
šol. končna ocena voto conclusivo, finale
končno zaporedje serie finita
geogr. končna morena vallo morenico
knjiž. končna sodba, končni račun redde rationem
jur. končni govor arringa
šport. končni izid score
teh. končni obdelovalec rifinitore

B) kônčni (-a -o) m, f, n ultimo (della fila e sim.);
končno in neskončno il finito e l'infinito

krojenj|e [ê] srednji spol (-a …)

1. das Zuschneiden, der Zuschnitt
tečaj krojenja der Zuschneidekurs

2. tehnika die Ausformung
končno krojenje die [Schlußausformung] Schlussausformung

Murphyjev zakon stalna zveza
(o sosledju dogodkov) ▸ Murphy-törvény, Murphy törvénye
Murphyjev zakon pravi, da bo šlo narobe vse, kar gre lahko narobe. ▸ Murphy törvénye az az elv, hogy ha valami egyáltalán elromolhat, az el is romlik.
Ko končno najdeš prava vrata, je pred njimi po Murphyjevih zakonih najdaljša vrsta daleč naokoli. ▸ Amikor végre megtalálod a jó ajtót, a Murphy-törvény szerint előtte áll a leghosszabb sor.

navsezadnje

1. (čisto nazadnje) schließlich; (končno pa le) zu guter Letzt, letztendlich

2. (če prav premislimo) letzten Endes (navsezadnje ni on kriv za X letzten Endes ist er nicht [schuld] Schuld an X); am Ende (to je navsezadnje isto das ist am Ende dasselbe)

3. (a vendarle) letztlich (navsezadnje nekoristen letztlich nutzlos)

4. (saj) schließlich (navsezadnje je moj brat er ist schließlich mein Bruder)

no

1. na
no ja na ja
no že na schon
no, če misliš? na, wenn du meinst?
no, zakaj ne? na, warum eigentlich nicht?
no, kako gre? na, wie geht's?
no torej! na also!
no, končno! na endlich!
no in?! na und?!; wenn schon!

2. (torej) nun, also
no dobro also gut
no, temu je lahko odpomoči nun, dem ist leicht abzuhelfen
no, pa veliko zabave! nun denn, viel Spaß!
no končno nun endlich!
pomirjevalno: no no nun nun

3. doch, mal
daj no mach doch, gib doch her
imej no pamet nimm doch Verstand an!
pazi no! paß doch auf!
poslušajte no hören Sie mal!
pridi no sem komm mal her!
reci no sag mal
no že doch mal (poslušaj no že! hör doch mal!, pridi no že sem! komm doch mal her!)

4. začudeno:
no! nanu!, na!

odločíti decidir (o sobre) ; resolver; determinar

odločiti se decidirse, resolver
odločiti se za (proti) decidirse por ali a favor de (contra)
odločil sem se, da ne pojdem he resuelto no ir
moram se odločiti tengo que decidirme
končno se je odločil za dražji avto se decidió finalmente por el coche más caro

odpírati (-am) | odpréti (-prèm)

A) imperf., perf.

1. aprire; spalancare; schiudere; sturare:
odpreti vrata, oči, knjigo aprire la porta, gli occhi, il libro

2. aprire; accendere:
odpreti pipo aprire il rubinetto
pog. odpreti televizor accendere il televisore

3. (začenjati poslovanje) aprire:
trgovine odpirajo ob devetih i negozi aprono alle nove

4. (začeti slovesno) aprire, inaugurare:
odpreti sejo, razstavo aprire la seduta, inaugurare la mostra
odpirati problem affrontare un problema

5. pren. odpirati pot aprire la strada;
strog izbor odpira pot najsposobnejšim una selezione rigorosa apre il cammino ai più capaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. odpreti ogenj aprire il fuoco
pren. odpreti denarnico slacciare i cordoni della borsa
pren. odpirati srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
pren. odpreti oči aprire gli occhi
pren. odpirati stare rane aprire vecchie ferite
pren. odpirati pogled v mostrare, documentare
pren. odpirati usta meravigliarsi
odpirati vrata šole komu accogliere qcn. nella scuola
pren. ob njej se nam je odprlo nebo lei ci ha reso felici
ekon. odpreti račun aprire un conto corrente
grad. odpreti gradbišče aprire un cantiere, iniziare i lavori
PREGOVORI:
zlat ključ vsaka vrata odpre con la chiave d'oro si apre ogni porta

B) odpírati se (-am se) | odpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

1. aprirsi (tudi ekst.), dare:
vrata se odpirajo na hodnik la porta dà sul corridoio
z vrha se odpira krasen razgled dalla cima si apre una magnifica veduta

2. aprirsi, manifestarsi; insorgere:
na nogah se odpirajo nove rane si aprono nuove ferite ai piedi

3. pren. (postati, postajati zaupljiv) aprirsi:
odpirati se novim idejam aprirsi a nuove idee

4. impers. pog. capire:
končno se mu je odprlo finalmente ha cominciato a capire

odplačílo payment; (dolgá) paying off, settlement

končno odplačílo final payment
obročno odplačílo instalment; part payment

odtájati dégeler, fondre

odtajati se se dégeler, se fondre
led se je odtajal la glace a fondu
njena (njegova) prijaznost je končno odtajala napeto ozračje (figurativno) sa bienveillance finit par dégeler l'atmosphére tendue

osel samostalnik
1. (žival) ▸ szamárPo poljih se v prvih jutranjih sončnih žarkih že pasejo krave, ovce, osli in kokoši. ▸ A tehenek, juhok, szamarak és csirkék már a mezőkön legelésznek a reggeli nap első sugaraiban.
Osli so del človekovega življenja že več kot 6000 let, ko so jih prvič udomačili. ▸ A szamarak több mint 6.000 éve, első háziasításuk óta részei az ember életének.
Četrti voz je vlekel osel. ▸ A negyedik szekeret szamár húzta.
Povezane iztočnice: afriški divji osel

2. lahko izraža negativen odnos (nepremišljena, nespametna oseba) ▸ szamár"Končno je dojela, da si osel – nisi se prikazal, nikoli odpisal, je nikoli poklical." ▸ „Végre felfogta, mekkora szamár vagy – nem jelentél meg, nem válaszoltál neki, sohasem hívtad fel.”
Pokliči vendar svojo mater, ti osel. ▸ Hívd már fel anyádat, te szamár.
Na poročni slovesnosti je nevesta potegnila ženina k sebi in mu zapela pesem: "Ljubim te, ti osel." ▸ Az esküvőn a menyasszony magához húzta a vőlegényt és elénekelte neki a „Szeretlek, te szamár” című számot.
Sopomenke: bedak

pihanj|e srednji spol (-a …) z ustnicami: das Blasen, das Pusten; mačke: das Fauchen; tehnika das Blasen, die Blasarbeit, der [Blasprozeß] Blasprozess, (končno Fertigblasen, stekla Glasblasen)
naprava za pihanje die Anblasevorrichtung, Blaseinrichtung
čas pihanja die Blasezeit
položaj med pihanjem die Blasstellung

poročílo report, relation; account; statement; bulletin

blagajniško poročílo cashier's report
podrobno poročílo detailed report (ali account)
letno poročílo annual report
mesečno poročílo monthly report
borzno poročílo stock market report
obračunsko poročílo statement of account
končno, sklepno poročílo final report
poslovno poročílo business report
posebno poročílo special report
tržno poročílo market report
radijska poročíla news bulletin
ustno poročílo verbal report
sejno poročílo report of session
vojno poročílo army communiqué
sumarično poročílo summary account
vremensko poročílo weather forecast, meteorological report
zdravniško poročílo bulletin, doctor's report
verno poročílo o vsem, kar se je zgodilo a faithful account of all that happened
dokler ni popolnejših poročíl pending fuller information
izdati tedensko (mesečno, letno) poročílo to issue a weekly (a monthly, an annual) report
napraviti poročílo to draw up a statement
pripraviti letno poročílo za 1980 to prepare the annual report for 1980

posijáti (-síjem) perf.

1. risplendere, splendere; ekst. spuntare, sorgere (del sole)

2. pren. risplendere, apparire:
končno je posijalo upanje finalmente un bagliore di speranza

postajalíšče stop, stopping-place; halt

avtobusno postajalíšče bus stop, (končno) bus station, bus terminus, pl -mini, (na poziv) request (bus) stop
postajalíšče cestne železnice tram stop