Franja

desinēnza f jezik končnica, obrazilo

ending [éndiŋ] samostalnik
slovnica končnica; konec, zaključek

Endspiel, das, Sport finale, finalni dvoboj, finalna tekma, Schach: končnica

Endung, die, obrazilo, končnica; letzter Laut: končaj

extrēmitās -ātis, f (extrēmus)

1. skrajnost, konec: ut (Democritus) nulla in extremitate consisteret Ci. na nobeni skrajni točki, mundi Ci. okrožje, circuli Plin. obseg, regiones, quarum nulla est … extremitas Ci. ali extremitas aëris Ci. meja, extremitates Aethiopiae Plin. meje, extremitas picturae Plin. obris, očrt, extremitas lacūs Plin. iun. ali extremitates lacuum Plin. obrobje; pren. (časovni) konec: cuius (noctis) extremitas illud diluculum fuit Aug.

2. occ.
a) v pl. okončine (= roke in noge): extremitates corporis, frigus extremitatum, articuli extremitatium Plin.
b) geom. ploskev: extremitas et quasi libramentum Ci.
c) ret. (v pl.) skrajna nasprotja: inter has extremitates mediae sunt species Q.
č) gram. končnica: Gell. (o končnici … bundus), v pl.: Prisc.

kònačnica ž končnica: konačnica šahovske igre, dramskog djela

nástavak -avka m
1. lingv. končnica: imenice bez -a; padežni nastavci
2. nastavek; dimnjak s -om
3. nadaljevanje: nastavak borbe, utakmice; roman u -avcima

play-off tujka angl. m invar. šport končnica (prvenstva v košarki)

positiō -ōnis, f (pōnere)

1. postavljanje (postavitev) besede = raba besede: est etiam soloecismus in oratione comprensionis unius sequentium ac priorum inter se inconveniens positio Q., μετωνυμία, quae est nominis pro nomine positio Q.

2. sajenje: surculi Col.

3. kot metr. t.t. postavljanje noge, udar(ec) z nogo pri taktu (naspr. sublatio, levatio): Aug., Q. (Institutio oratoria 9, 4, 48), positio vocis Isid. (naspr. elevatio).

4. kot gram. t.t.
a) končnica: aut quae feminina positione mares aut neutrali feminas significant, qualia sunt „Murena“ et „Glycerium“ Q.
b) oblika: prima verbi positio „strido stridis stridit“ Serv.

5. potrditev, potrjevanje: paupertas non per positionem (novejši rokopisi per possessionem) dicitur, sed per detractionem vel, ut antiqui dixerunt, orbationem Sen. ph.

6. predmet, naloga, tema: relinquuntur incerta, quae sumimus, ut videtur, aetates, facultates, liberi, parentes, urbium ipsarum vires, iura, mores, alia his similia: quin aliquando etiam argumenta ex ipsis positionum vitiis ducimus Q.

7.
a) postavitev, postavljanje, lega, položaj: membrorum articulorumque Sen. rh., loci Sen. rh., Q., corporis Sen. ph., signiferi, labyrinthi Plin., Q., caeli T. podnebje, membrorum Aug, supina iacendi positio Cael.
b) metaf. stanje, položaj: mentis Sen. ph., positiones Q. okoliščine.

8. positio syllabae položaj, pozicija: nam „volucres“ media acuta legam, quia, etsi natura brevis, tamen positione longa est, ne faciat iambum Q., nunc unum tempus accommodat priori et unum accipit a sequente: ita duae natura breves positione sunt temporum quattuor Q.

terminación ženski spol konec, zaključek; končnica, obrazilo

terminación del plazo potek roka

terminaison [tɛrminɛzɔ̃] féminin dokončanje, konec; grammaire končnica, obrazilo

terminaison d'une carrière, d'une vie konec kariere, življenja
(anatomie) terminaison d'un nerf konec, kraj živca
terminaison verbale glagolska končnica

termináţie -i f končnica, obrazilo

terminātiō -ōnis, f (termināre)

1. določitev (določevanje) meje (meja), razmejitev, razmejevanje: Vitr. idr., agri L.

2. omejevanje, omejitev, omejujoča določitev, omejen obseg; s subjektnim gen.: aurium Ci. po sluhu; z objektnim gen.: Sen. ph. idr., corporis altitudinis Vitr., expositā terminatione expetendarum rerum Ci., terminationes regionum, unde spiritūs ventorum oriuntur Vitr., natura finiit terminationes eorum (sc. tonorum) mensuris intervallorum quantitate Vitr. je omejila njihov obseg po meri in številu intervalov; meton. meja, omejeno ozemlje (področje, območje, obsežje): orientis et occidentis Vitr. vzhodna in zahodna meja, proximae ultimis finibus terrae terminationes Vitr., cum vox pervenerit ad quartam terminationem Vitr. v četrto tonovsko področje (tonovje, glasovje).

3. zaključek, sklep, konec, končanje, končevanje, sklenitev, cilj, starejše zvršetek: continuata vox efficit terminationes non apparentes Vitr., quas agendae vitae terminationes finissent Vitr.; occ.
a) kot ret. t.t. konec, sklep, zaključek, klavzula (sestavja, periode): ordo verborum alias aliā terminatione concluditur Ci.
b) kot gram. t.t. končnica, sklonilo, sklonska končnica: nominativi terminationes Prisc.

termination [tə:minéišən] samostalnik
prenehanje, konec, kraj, zaključek; iztek; izid, rezultat
jezikoslovje končnica, obrazilo; meja, (skrajni) konec

a satisfactory termination zadovoljiv rezultat
to bring (to put) a termination to s.th. napraviti konec čemu

terminazione f

1. konec, zaključek; konica

2. anat. konec, končič:
terminazioni nervose živčni končiči

3. postavljanje mejnikov

4. jezik končnica

5. tisk črtka, šrafa

uscita f

1. izhod; iztok, iztekanje; uhajanje:
all'uscita ob izhodu
di prima uscita pren. takoj
libera uscita voj. izhod
l'uscita di un gas, di un liquido dalle condutture uhajanje, iztekanje plina, tekočine iz cevovodov
via d'uscita pren. izhod

2. voj. (sortita) izpad

3. gled. nastop

4. šport parada:
uscita in tuffo parada s skokom

5. izhod:
l'uscita di un cunicolo, di una miniera izhod iz podzemnega hodnika, iz rudnika
uscita di sicurezza zasilni izhod
vicolo senza uscita slepa ulica

6. pren. izhod, rešitev

7.
unità d'uscita inform. izhodna enota

8. jezik obrazilo; končnica

9. izdatek:
buona uscita ➞ buonuscita

10. pren. (battuta) duhovita domislica, šala

11. elektr. izhod:
potenza d'uscita izhodna moč

záslon m
1. zaslon: zaslon ispred peći
2. senčnik, senčilo pri svetilki, ščitek pri kapi
3. predpasnik
4. vznožnica, končnica, vzglavnica, skončnica pri postelji
5. fot. zaslonka, diafragma

zȁstavnica ž, zȃstavnica ž
1. zastavnica
2. vznožnica, končnica, vzglavnica, skončnica pri postelji

završétak -tka m
1. konec, sklep: završetak sjednice, seminara; prirodan završetak
2. lingv. končnica: padežni završeci sklonske končnice

závršnica ž končnica: završnica u šahovskoj igri, u utakmici