solid2 [sɔ́lid]
1. pridevnik (solidly prislov)
trden (netekoč); čvrst, soliden, masiven, kompakten, homogen, strnjen; nepretrgan; enoličen; utemeljen, pameten, trezen, tehten, močan; zanesljiv, temeljit; soglasen, enodušen, enobarven
trgovina denarno varen, zanesljiv; pristen, pravi, resničen
matematika tridimenzionalen, kubičen
for a solid hour celo (polno, eno) uro
solid arguments stvarni, tehtni argumenti
solid capacity prostornina
solid for sleng lojalen
solid foot (yard) kubičen čevelj (jard)
solid geometry stereometrija
solid gold masivno zlato
a solid man resen, pameten človek, a brez kakih izrednih sposobnosti
solid matter kovinska ploščica, ki se stavi med vrstice (za večji razmik)
solid measure prostorninska mera
solid number integralno število
solid problem matematika problem, ki se da rešiti z enačbo 3. stopnje
solid printing tiskanje vrstic brez stavljanja kovinskih ploščic med vrstice
a solid row of buildings strnjena vrsta poslopij
the solid South ameriško južne države, ki dosledno glasujejo za demokrate
solid square vojska formacija enake dolžine in širine
solid state trdno stanje
a solid tyre polna pnevmatika, guma
a solid vote soglasno glasovanje (volitev)
he was talking a solid hour govoril je nepretrgano celo uro
2. prislov (solidly)
enodušno, soglasno, odločno
to go solid biti soglasno (against proti, for za)
to vote solid enodušno glasovati (for za)
solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)
1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.
2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.
3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).
tight [táit]
1. pridevnik
tesen; ozek, tesno se oprijemajoč (obleka); neprepusten (za vodo, zrak); močan; čvrsto nategnjen, napet (vrv); stisnjen, nabito poln; zgoščen, kompakten
figurativno nepremičen
figurativno zožen, utesnjen; komaj zadosten, pičel (o denarju); kočljiv
pogovorno skop(uški), stiskaški
sleng pijan, nadelan
as tight as an owl figurativno pijan ko mavra
tight shoes tesni, ozki čevlji
a tight squeeze gosta gneča
a tight lass zastarelo čedno, stasito dekle
money is tight za denar je trda
to be in a tight corner (place, spot) biti v škripcih
to get out of a tight hole izvleči se iz škripcev
my bag is tight moja torba je nabito polna
to keep a tight rein (hand) on s.o. držati koga čvrsto na vajetih
to keep a tight hand on the reins pritegniti vajeti
he needs a tight hand over him zanj je potrebna trda roka
to draw tight nategniti, napeti, zategniti
2. prislov
tesnó, močnó, čvrsto; pičlo
to sit tight figurativno čvrsto, uporno vztrajati pri svojih pravicah (mišljenju, stališču), ne popuščati