Franja

Zadetki iskanja

  • gláva head; (redko) poll; humoristično (zlasti plešava) pate; (lobanja, mrtvaška) skull; žargon bonce; (naslov) title, heading, ZDA caption; (vodja) chief, leader; ekonomija principal, ZDA boss; (vrhnji del) top; (pamet, razum) brains pl, wit (s pl), intelligence, understanding, judgment, sense; (bister človek) man of talent, pogovorno brainy fellow; (oseba) person; (kovanca) obverse, face, pogovorno heads

    brez gláve headless, acephalous, figurativno reckless, hare-brained, confused, out of one's wits, silly
    gláva ob glávi closely packed
    na glavo, za glávo (figurativno) each; per head; per capita
    iz gláve (na pamet) (znati) (to know) by heart
    gláva ali napis? (pri metanju kovanca v zrak) heads or tails?
    od gláve do nog from top to toe
    od nog do gláve from head to foot
    glávo pokonci! keep smiling!, vojska chin up!
    z glávo navzdol with downcast head
    na glávo postavljen (narobe) topsy-turvy
    brez gláve in repa without rhyme or reason
    delo z glávo brain work
    delavec z glávo white-collar worker
    beljenje gláve (figurativno) cudgelling (ali racking) one's brain, cogitation, rumination
    kimanje z glávo nodding, nod
    lasje na glávi hair (of the head)
    poraba na glávo consumption per capita
    gláva postelje head of the bed
    rana na glávi wound in the head
    skok na glávo header
    stoja na glávi šport headstand, aeronavtika landing on the nose
    strel v glávo shot in the head
    tele z dvema glávama a twoheaded calf
    umivanje gláve shampooing
    več kot 100 gláv živine more than a hundred head of cattle
    zmajevanje z glávo shaking of one's head
    belíti si glávo to beat one's brains out, to cudgel (ali to rack) one's brains (z over)
    biti čez glávo zadolžen to be up to one's ears (ali one's eyes, the neck) in debt
    za glávo je večji od očeta he is taller than his father by a head
    za glávo je večji od mene he stands a head taller than I
    oče je gláva družine the father is the head of the family
    ne biti pravi v glávi (figurativno) to be crazy, to be out of one's mind, to be off one's head (ali pogovorno off one's rocker)
    on je bistra gláva he is a bright chap
    trde gláve je he is thickheaded, pogovorno he is thick (between the ears)
    puhle, prazne gláve je he is empty-headed, he is brainless
    delati po svoji glávi to have one's own way
    gláve delati (solata, zelje) to head, to heart
    ne vem, kje se me gláva drži I do not know which way to turn, I am quite perplexed
    gláva me boli I have a headache, my head aches, I feel headachy
    gláva me je od tega bolela that gave me a headache
    čez glávo imam dela I am swamped with work
    kje vendar sem imel glávo? what on earth was I thinking of?
    nimam gláve za matematiko I have no head for mathematics
    tega imam že čez glávo dovolj I am sick (ali žargon I've had a bellyful) of it
    to nima ne gláve ne repa I can't make head or tail of this
    kar pripovedujete, nima ne gláve ne repa I cannot make head or tail of what you say
    za glávo mu gre for him it is a matter of life and death
    po glávi mi gre (roji, hodi) neka misel an idea keeps (on) running through my mind
    to vino gre v glávo this wine is heady, this wine goes to my head
    on ima glávo na pravem mestu he has his head well screwed on
    stvar mi ne gre v glávo it's beyond me, I cannot understand it
    iti, stopiti v glávo to go to one's head
    ne ve, kje se ga gláva drži he doesn't know whether he's coming or going
    to mi ne gre iz gláve I can't get it out of my head
    ni čisto pravi v glávi he is not quite right in the head, žargon he has a screw loose
    uspeh mu je šel (stopil) v glávo, mu je zmešal glávo success has turned his head
    nekaj mu gre po glávi (figurativno) he is turning something over in his mind
    samo letala mu gredo, rojijo po glávi (figurativno) he thinks, talks and breathes aeroplanes
    ta misel mi ne gre iz gláve this idea keeps running through my head
    izgubiti glávo to lose one's head (ali one's wits ali one's presence of mind)
    ne izgubiti gláve to keep one's head
    izbiti si kaj iz gláve to dismiss something from one's mind
    iz gláve izračunati vsoto to work out a sum in one's head
    izbiti komu kaj iz gláve to argue someone out of something
    s svojo glávo jamčiš za to you will answer with your life for this
    ne morem mu tega izbiti iz gláve I cannot drive it out of his head
    napraviti po svoji glávi to do as one likes
    obdržati v glávi to remember
    tu ne najdem ne gláve ne repa I can't make head or tail of it
    glávo odsekati (obglaviti) komu to behead someone
    pognati si kroglo v glávo to blow one's brains out
    v glávo mi pade it occurs to me, an idea comes to mind
    kaj ti vendar pade v glávo? the very idea!
    nisem na glávo padel I am no fool
    nikdar mi ni v glávo padlo it never entered (into) my mind
    pogledati koga od gláve do nog to eye someone up and down, to look someone over from head to foot
    nositi glávo v vreči (figurativno) to carry one's life in one's hands
    oditi s povešeno glávo to go off with downcast head (ali fig with one's tail between one's legs)
    pognati se z glávo naprej v vodo to throw oneself headfirst into the water
    prikimati z glávo to nod assent
    postaviti vse na glávo to turn everything topsy-turvy, to turn everything upside down
    postaviti vse mesto na glávo (figurativno) to paint the town red
    z glávo je plačal svoje izdajstvo he paid for his treason with his life
    riniti z glávo v zid (figurativno) to run one's head against a brick wall
    riniti z glávo v nevarnost to rush headlong (ali to plunge) into danger
    ne rini z glávo v zid! don't batter your head against a brick wall!
    riskirati glávo to risk one's neck
    povesiti glávo to hang one's head
    razpisati nagrado na glávo kake osebe to set a price on someone's head
    glávo stavim, da to ni res I'd stake my life it is not true
    skloniti svojo glávo pod jarem to bow one's head under the yoke
    ubijati si glávo z, nad to rack one's brains over
    vbiti si kaj v glávo to take something into one's head
    prati komu glávo (figurativno) to give someone a dressing-down
    v glávi se mi vrti I am (ali I feel) dizzy, I feel giddy, my head is reeling (ali spinning)
    računati iz gláve to do mental arithmetic
    zmajati z glávo to shake one's head
    več glav, več vé two heads are better than one
    za glávo zmagati (na dirki) to win by a head
    čez glávo komu zrasti to outgrow (one's respect for) someone
    zmešati komu glávo to turn someone's head
    ne moreš z glávo skozi zid you can't butt your way through a brick wall
    kolikor gláv, toliko misli two heads are better than one
  • gláva tête ženski spol , esprit moški spol ; chef moški spol ; talent moški spol

    od glave do pet de la tête aux pieds, de pied en cap
    čez glavo par-dessus la tête
    glava me boli j'ai mal à la tête, la tête me fait mal
    v glavi se mi vrti la tête me tourne, j'ai le vertige
    ne vem, kje se me glava drži je ne sais pas où donner de la tête
    to mi ne gre v glavo cela ne veut pas entrer dans ma tête, cela ne veut pas m'entrer dans la tête, cela m'est incompréhensible
    to mi ne gre iz glave cela ne me sort pas de l'esprit (ali de la tête, de la cervelle), cela m'obsède, j'y pense toujours
    nima glave za matematiko il n'a pas la bosse des mathématiques
    imam dela čez glavo j'ai du travail par-dessus la tête, j'ai de la besogne par-dessus les oreilles
    vse na glavo postaviti mettre tout sens dessus dessous
    kolikor glav, toliko misli autant de têtes, autant d'avis
    (zelje, solata) glave delati se former en pommes, pommer
    glava pisma en-tête moški spol (de lettre)
    zelnata glava chou moški spol
  • gláva cabeza f ; (pisma) encabezamiento m ; (kovanca) cara f ; anverso m

    od glave do nog de pies a cabeza
    bistra glava mente f lúcida; testa f
    kronane glave testas f pl coronadas
    s povešeno glavo cabizbajo
    glava me boli me duele la cabeza; tengo dolor de cabeza
    biti bistre glave tener (una buena) cabeza
    to mi gre po glavi esto me tiene muy preocupado
    to mi ne gre v glavo no me entra (en la cabeza)
    to mi ne gre iz glave no se me quita de la cabeza
    iti, stopiti v glavo subirse a la cabeza
    stopiti komu v glavo (vino, uspeh) subírsele a alg a la cabeza
    izgubiti glavo perder la cabeza
    z glavo jamčiti responder con el cuello
    izbiti si iz glave kaj quitarse a/c de la cabeza
    (o)prati komu glavo (fig) dar a alg un fregado
    pastí na glavo caer de cabeza
    si na glavo padel? ¿estás tocado de la cabeza?
    nisem na glavo padel (fam) no tengo pelo de tonto
    kaj mu je padlo v glavo? ¿qué se le ha metido en la cabeza?
    pognati si kroglo v glavo pegarse un tiro en la cabeza
    postaviti vse na glavo revolverlo todo, fam ponerlo todo patas arriba
    prijeti se za glavo (fig) llevarse las manos a la cabeza
    razbijati (béliti si) glavo romperse (ali quebrarse) la cabeza
    razpisati nagrado na glavo kake osebe poner precio a la cabeza de alg
    riniti z glavo skozi zid dar con la cabeza contra la pared
    stavim glavo, da ... apuesto la cabeza a que...
    šiniti v glavo cruzar por la mente
    vbiti si kaj v glavo meterse a/c en la cabeza
    ne vem, kje se me glava drži no sé dónde tengo la cabeza (ali dónde volver la cabeza)
    vse se mi vrtí v glavi todo me da vueltas en la cabeza
    zrasti komu čez glavo desbordar (ali superar) a alg
    stvar mu je zrasla čez glavo la empresa es superior a sus fuerzas
    kdor nima v glavi, mora imeti v petáh (nogah) cuando no se tiene cabeza, hay que tener pies
    kolikor glav, toliko mnenj tantas cabezas, tantos pareceres
  • hokej samostalnik
    1. (šport) ▸ jégkorong, jéghoki, hoki
    igrati hokej ▸ jéghokizik, hokizik
    trenirati hokej ▸ jégkorongedzésre jár
    ljubitelj hokeja ▸ jégkorongrajongó
    igranje hokeja ▸ jégkorongozás
    igralec hokeja ▸ jégkorongjátékos
    prvenstvo v hokeju ▸ jégkorongbajnokság
    turnir v hokeju ▸ jégkorongkupa
    kanadski hokej ▸ kanadai jégkorong
    Sem pač poklicni igralec, ki si z igranjem hokeja služi kruh. ▸ Profi játékos vagyok, jégkoronggal keresem a kenyerem.
    Sopomenke: hokej na ledu

    2. (način igranja hokeja) ▸ jégkorongozás, jéghokizás
    V prvi tretjini smo še prikazali kolikor toliko dober hokej, nato pa smo močno popustili, še posebej v obrambi. ▸ Az első harmadban elég jó jéghokit produkáltunk, utána azonban kiengedtünk, főleg védekezésben.
  • hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

    1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

    2.
    hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

    3.
    ne hoteti nicht wollen
    noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
    noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

    4.
    hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
    ne bi hotel … ich möchte nicht …
    ne da bi hotel ohne es zu wollen

    5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

    6. hoče:
    naj bo, kar hoče komme, was da wolle
    naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
    če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
    |hočem:
    hočem reči ich wollte/will sagen
    hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
    |hočeš:
    hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
    kolikor hočeš česa jede Menge (von)
    |hočete:
    kot hočete nach ihrem Belieben
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • jésti to eat; to take food; to take one's meal(s); to have one's dinner (oziroma lunch oziroma supper oziroma breakfast); (hraniti se) to feed

    dietično jésti to keep to a diet
    dobro jésti (gostiti se) to enjoy sumptuous fare, to be regaled
    glasno jésti to munch
    jésti pri kom (biti na hrani) to board with someone
    jésti s krožnika to eat from a plate
    pohlepno, požrešno jésti to eat greedily, to eat like a wolf, to wolf one's food, to be a gourmandizer
    naglo jésti to bolt down, to devour, to gulp down
    rad jésti (svinino) to be partial to (pork)
    rad jém sladice I have a sweet tooth, I like sweets
    jésti na tuj račun to sponge, to be a sponger
    jésti skupaj z (npr. v menzi) to mess with
    jésti s tekom to relish one's food
    jésti brez teka to eat without appetite
    dati komu kaj jésti to give someone something to eat, to feed someone, (živalim) to feed (animals)
    on ima komaj kaj jésti he lives from hand to mouth
    ona malo (veliko) jé she is a poor (a hearty ali a great) eater
    on obilno jé he is a great trencherman, he plies a good knife and fork
    preveč jém I overeat
    on jé samo ribe he eats nothing but fish
    pri njih se dobro jé they keep a good table
    jaz vse jém I eat anything
    rajši jém teletino I prefer veal
    mi jémo v restavraciji we take our meals in a restaurant
    ves dan nisem ne jedel ne pil I've had nothing to eat or drink all day long
    on mi jé iz roke (figurativno) he eats out of my hand, I've got him eating out of my hand
    jedel sem do sitega I have eaten (ali I have had) my fill, pogovorno I'm full up
    kdor ne dela, naj ne jé no work, no food
    jésti kolikor kdo zmore to eat as much as one can
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • kar3 veznik

    1. (kolikor) [soviel] so viel

    2. als (kar ga noge nesejo als ihn die Beine tragen)

    3. (odkar) [daß] dass, seit (ni še četrt ure, kar je odšel es ist keine Viertelstunde, [daß] dass/seit er gegangen ist)
    |
    kar ljudje pomnijo seit Menschengedenken
  • karseda adverb (kolikor mogoče) wie möglich, als möglich (veliko [soviel] so viel wie/als möglich, malo [sowenig] so wenig wie/als möglich); möglichst (hitro möglichst schnell); (kar se sploh misliti da, nadvse) denkbar (neprimeren denkbar ungeeignet, različen denkbar verschieden)
  • krup samostalnik
    medicina (bolezen dihal) ▸ krupp
    Običajno morajo otroci s krupom, kolikor je to mogoče, mirovati. ▸ A kruppos gyerekeket általában a lehető legnagyobb nyugalomban tartják.
    Otroci, pri katerih nasičenost s kisikom znaša manj kot 92 %, morajo dobiti kisik, bolnike s hudim krupom pa je treba sprejeti v bolnišnico na opazovanje. ▸ Azoknak a gyermekeknek, akiknél az oxigénszaturáció 92 százalék alatt van, oxigént kell kapniuk, a súlyosabb kruppban szenvedők pedig megfigyelési célból kórházba kerülhetnek.
    Adrenalin običajno v 10–30 minutah zniža silovitost krupa, učinek pa traja zgolj približno dve uri. ▸ Míg az epinefrin többnyire 10–30 percen belül csökkenti a krupp súlyosságát, az előnyös hatások körülbelül csupán 2 órán át tartanak.
    Sopomenke: laringotraheobronhitis
  • lahkó adv.

    1. facilmente, con facilità; leggermente:
    lahko prebavljiva hrana cibo facilmente digeribile
    biti lahko oblečen portare abiti leggeri
    lahko razumljiv accessibile, comprensibile
    lahko vodljiv manoviero

    2. (izraža zmožnost za kako dejanje)
    vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi il veicolo può muoversi su terra e in acqua
    kolikor lahko presodim, je stvar resna a quanto posso giudicare, la faccenda è seria

    3. (v vezniški rabi)
    lahko (da) pride, lahko (da) ne può darsi che venga e può darsi che non venga

    4. (izraža dovoljenje, soglasje)
    naročnina se lahko poravna v treh obrokih l'abbonamento è pagabile, si può pagare in tre rate
    'Ali smem?' 'Lahko?' 'È permesso?' 'Si può?'

    5. (izraža prošnjo, omiljeno zapoved)
    ali mi lahko daš kozarec vode? puoi darmi un bicchier d'acqua?

    6. (v zvezi z 'reči, trditi, predstavljati si' izraža podkrepitev trditve, pritrjevanje)
    lahko si misliš, kako sem se ustrašil puoi immaginare lo spavento che ho preso
    'To me je užalilo!' 'Si lahko mislim' 'La cosa mi offende!' 'Posso immaginarlo'
    PREGOVORI:
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi; chi ha tempo non aspetti tempo
  • le1 [è]

    1. (samo) nur, allein
    ne le nicht nur
    ne le …, temveč/ampak tudi nicht nur …, sondern auch
    le … ne nur … nicht, bloß … nicht

    2. spodbujevalno: (kar) nur (le pogum ! nur Mut!, le naprej! nur voran, nur weitermachen)
    le daj immer zu
    grozilno: le počakaj! na warte!

    3. (neki) bloß, nur, immer (kdo/kaj/kdaj/kje le wer/was/wann/wo … bloß/ nur/immer); denn (le kdo/kaj/kdaj/kje wer/was/ wann/wo … denn)

    4. (sploh) immer, nur
    kadar le (moreš) wann immer (du kannst)
    če le mogoče womöglich
    kolikor le mogoče [soviel] so viel wie/als möglich
    kot le kdo/kateri wie nur einer

    5.
    pa le immerhin
    torej le also doch
  • le, seulement, uniquement, simplement

    le, le fais (ali faites) toujours!, va (ali allez) toujours!, continue(z)!
    če le, le pourvu que, pour peu que
    ne le, le, ampak tudi non seulement …, mais aussi (ali encore)
    ne le, le da il ne suffit pas que, non content de, non seulement…
    le, le on lui seul
    le, le on ne (tous) excepté (ali sauf) lui
    le, le to ne tout sauf ça, mais pas ça!
    le, le iz ničemernosti par pure vanité
    le, le kako je mogel priti sem? mais comment donc a-t-il pu venir ici?
    pa je le, le res mais c'est vrai quand même
    imam le, le še 100 dinarjev je n'ai plus que 100 dinars
    kolikor je le, le mogoče autant qu'il est possible
  • (samó) only; (edino) merely, solely

    lè on only he, nobody but he
    lè da... only that...
    lè tega ne! anything but this!
    lè tokrat, to pot (for) this once
    lè nekaj minut just a few minutes
    lè zaradi solely because of
    lè malo only a little, not much
    lè počasi, dečki! easy, lads (ali boys)!
    vse, lè denarja ne everything except (ali but) money
    ne lè..., temveč tudi... not only... but also...
    ne lè on, tudi ti not only he, but you also
    pa je lè res! it is true all the same!
    kdo (kje) lè...? who (where) on earth...?
    če lè provided (that)..., only if...
    lè kdo je to naredil? whoever could have done it?
    prišel sem ti lè povedat, da... I have come solely to tell you that...
    kolikor lè moremo just as much as we can
    prosim te lè, da mi obljubiš... I merely ask you to promise me...
    če lè ne bi toliko govorila! if only she did not talk so much!
  • (samó) sólo, solamente; no más; sencillamente

    ne le ... ampak tudi no sólo... sino también
    le iz nečimernosti por pura vanidad
    le pojdi! ¡pués vete!; ¡vete si quieres!
    le on sólo él; nadie sino él
    le on ne excepto él; (todos) menos él
    če le con tal que (subj)
    kolikor le morem todo lo que yo pueda
    to le predobro vem demasiado lo sé
    imam le še 100 peset no tengo más que cien pesetas
  • mànj adv.

    1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
    biti manj razvit essere meno sviluppati
    govoriti manj razločno parlare meno distintamente
    manj besedi! meno chiacchiere!
    manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più

    2. (izraža manjšo količino) meno:
    imeti manj denarja avere meno soldi

    3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
    drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti

    4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
    manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo

    5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
    deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro

    6. šah.
    s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
    prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
    tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
    dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
    imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
    več ali manj più o meno
    ne bolj ne manj né più né meno
    manj pomemben secondario
    manj važen accessorio, minore
    manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio
  • mísel thought; idea

    v míslih in mind, in one's thoughts
    bogat z míslimi rich (ali fertile) in ideas
    istih mísli like-minded, of the same mind
    zatopljen v mísli engrossed (ali sunk, lost in thought)
    vodilna mísel chief (ali principal) idea
    že sama mísel na to the mere thought of it, merely thinking of it
    prenos mísli thought-transference
    branje mísli thoughtreading
    svoboda mísli freedom of thought, free thought
    črne mísli mi rojé po glavi I am in the doldrums
    njegovo ime mi ne pride na mísel his name has slipped my memory
    često vas imam v míslih you are often in my thoughts
    kako si prišel na to mísel? what put such an idea into your head?
    njegova edina mísel je, kako priti do denarja his sole thought is to make money
    priti komu na mísel to be remembered by someone, to come (back) to mind, to be in someone's thoughts
    nikoli mi ni to prišlo na mísel it never entered my head (ali my mind)
    na mísel mi pride it occurs to me, it comes into (ali it crosses) my mind, I discover (da... that)
    imeti samó eno mísel to have but one thing in mind (ali one thought)
    tolar bi dal, da bi (zdajle) vedel za tvoje mísli! (figurativno)a penny for your thoughts!, a penny for them!
    v glavo mi je šinila mísel, da... it suddenly occurred to me, the thought struck me that...
    ne morem slediti tvoji mísli I don't follow you, I don't get your drift, I don't see what you're driving at
    v míslih te vidim I can see you in my mind (ali in my mind's eye)
    ni mu prišlo na mísel, da bi plačal svoj dolg he had no thought of paying his debt
    brati, uganiti mísli koga to read someone's thoughts
    želja je rodila mísel the wish is father to the thought
    zaupati komu svoje mísli to open one's mind to someone
    ne morem se znebiti, (otresti) te mísli I cannot banish (dismiss) this thought from my mind, I cannot get rid of this idea
    kolikor glav, toliko mísli many men, many minds
    še na mísel mi ne pride, da bi to storil I would not dream of doing it
  • moči, moč2 [ô;ò] prislov (mogoče)

    1.
    je/ni moči, moč z nedoločnikom: X kann/X kann nicht … werden, man kann/man kann nicht; es ist (nicht) zu (temu se je/ni bilo moči, moč izogniti das war/war nicht zu vermeiden, Xa ni moči, moč prezreti X kann nicht übersehen werden, man kann X nicht übersehen)
    X je moči, moč slutiti X zeichnet sich ab

    2.
    ki ga je/ni moči, moč z nedoločnikom: -bar, -lich
    (misliti denkbar/undenkbar, se mu izogniti vermeidbar/unvermeidbar, unvermeidlich)

    3.
    kar moči, moč/kolikor moči, moč möglichst (hitro möglichst schnell)
  • móč fuerza f ; potencia f ; vigor m ; energía f ; poder m

    moč navade fuerza de la costumbre
    z lastno močjo por mi (tu, su itd.) propio esfuerzo
    po svojih najbojših močeh con (ali por) todos los medios a mi (tu, su itd.) alcance
    s polno močjo (o ladji) a toda máquina
    z vso močjo con toda (la) fuerza, con todas las energías
    z združenimi močmi todos juntos (ali unidos)
    čarovna moč poder m mágico, virtud f mágica
    delovna moč mano f de obra; personal m
    konjska moč (teh) caballo m de vapor (kratica: CV)
    motor 100 konjskih moči motor m de 100 (cien) caballos
    davčna moč capacidad f contributiva
    kupna moč poder m adquisitivo, capacidad f adquisitiva
    gonilna moč (teh) fuerza motriz
    moška moč fuerza viril; virilidad f
    moralna moč virtud f
    moč volje fuerza de voluntad
    obrambna moč fuerza defensiva
    orjaška moč fuerza hercúlea
    prebojna moč fuerza de percusión
    telesna moč fuerza física
    učna moč maestro m, profesor m
    udarna moč (teh) fuerza de percusión, voj potencia f combativa, fuerzas f pl de combate
    ustvarjalna moč fuerza creativa
    vlečna moč fuerza de tracción
    zdravilna moč virtud f curativa
    moč usode la fuerza del sino
    biti pri močeh tener fuerzas, estar fuerte
    to ni v moji moči no está en mi poder hacer eso, no está a mi alcance
    biti na koncu (pri kraju) svojih moči no poder más, haber agotado sus fuerzas
    kolikor je v moji moči por lo que esté en mis fuerzas
    napeti vse svoje moči (za) poner todo su empeño (en), hacer todo lo posible (por)
    priti spet k moči recobrar las fuerzas, reponerse
    preveč zaupati svojim močem confiar demasiado en sus fuerzas
    zbirati moči hacer acopio de fuerzas
    napravil bom, kar bo v moji moči haré todo lo que esté a mi alcance