Franja

genúnchi m koleno
□ a sta în genunchi klečati

ginōcchio m (pl. -chi, f -chia)

1. anat. koleno:
articolazione del ginocchio kolenski zglob
piegare il ginocchio poklekniti; pren. upogniti koleno, ponižati se
stare in ginocchio klečati
gettarsi alle ginocchia di qcn. vreči se komu pred noge
mettere in ginocchio qcn. koga premagati, spraviti koga na kolena
far venire il latte alle ginocchia biti hudo dolgočasen, biti zabit kot tele

2. koleno (del hlač)

3. tehn. koleno:
a ginocchio kolenast

4. srednji del vesla

Glied, das, (-es, -er)

1. (Gliedmaße) ud, okončina; männliches Glied moški ud

2. bei Ketten usw., Mathematik: člen; beim Bandwurm: odrivek

3. eines Vereins: član, einer Art: predstavnik

4. der Verwandtschaft: koleno

5. (Reihe) vrsta (erstes, zweites prva, druga)

6. Technik element an allen Gliedern (zittern) po vsem telesu; in die Glieder fahren iti pod kožo; der Schreck in den Gliedern strah v kosteh

goose-neck [gú:snek] samostalnik
tehnično koleno

Grad, der, (-es, -e)

1. stopnja (auch in der Algebra: Gleichung 1. Grades enačba prve stopnje), akademischer Grad akademska stopnja; figurativ mera, in erhöhtem Grad v večji meri; bis zu einem gewissen Grad do neke mere; in höchstem Grad skrajno

2. auf einer Skala: stopinja, n Grad Celsius n stopinj Celzija; Geographie n Grad südlicher Breite n stopinj južne širine

3. Verwandtschaftsgrad: koleno, ein Vetter zweiten Grades bratranec v drugem kolenu ersten Grades prve stopnje, prvostopenjski

gradus -ūs, m (gradī)

1. korak, stopinja: PAC. FR., ACC. FR., ENN. FR., TER., SEN. PH., Q. idr. gr. militaris PL., anilis V., tremulus O., gradum facere CI. stopinjo narediti = stopiti, citato (concito) (PH.) gradu L. pospešil je korak, z urnim korakom, hitro = concito gradu PH., (naspr.) quieto et placido gradu PH. počasi in mirno, ingenti gradu O. (gr. μακρὰ βιβάς HOM.) široko stopaje, ingentes gradus ferre O. široko stopati, gradum proferre L. naprej iti, gradum referre L. ali retro dare FL. nazaj iti, gradum inferre T. ali gradum inferre in hostes L. pomakniti se proti sovražniku, gradum conferre spopasti (spoprijeti, zgrabiti) se: L., T., pa tudi = sniti se na pogovor (razgovor), pogovarjati se, razgovarjati se: PL., V., pleno gradu ad castra hostium tendere ali aciem instructam pleno gradu in hostem inducere L. s hitrimi (naglimi) koraki, gradum addere (sc. gradui) L. hitro narediti korak za korakom, suspenso gradu L. po prstih, gradum celerare V. korak pospešiti, hiteti, gradum continere V. ali sistere V., CU. ali sustinere O. ustaviti se, obstati; pren.: (spondēus) habet stabilem quendam ... gradum CI. korak, hod, primus gradus imperii CI. ali capessendae rei publ. N. prvi korak do vladarstva, prvi korak na političnem prizorišču, prius tarda necessitas leti corripuit gradum H. je pospešila (podvojila) korak = se je jela hitreje bližati, mortis gradum timere H. bati se bližajoče se (bližnje) smrti, gradum fecit ex aedilitate ad censuram L. z edilitete je takoj preskočil na cenzorstvo = po ediliteti je takoj postal cenzor, eo gradu via facta est ad consulatum L., primos gradūs (amoris) vicinia fecit O., incipis ... primo lapsus abire gradu PR., non gradu (korakoma, polagoma), sed praecipiti cursu (v naglem teku) a virtute descitum, ad vitia transcursum VELL.

2. occ. kot borilni t. t. zavzeto mesto, stojišče, položaj: de gradu pugnare L. s trdnega položaja (stojišča, mesta, stališča), in suo quisque gradu obnixi pugnabant L., stabili gradu impetum hostium excipere L., gradu movere (aliquem) L. z zavzetega mesta potisniti, pregnati, izpodriniti (koga), hostes gradu demoti (= moti) L., in gradu stetimus, certi non cedere O., stabili gradu e ripa vulnera dirigebant T.; pren. ugoden položaj, ugodna namestitev; mirnost (duha): iterum (Xerxes) ab eodem gradu depulsus est N., de gradu deici CI. pustiti se zbegati, deiectus de gradu CI. EP., non deiectus, ne motus quidem gradu SEN. PH., corda virûm mansere gradu SIL. so ostala mirna.

3. meton. stopnja, stopnica, klin (pri lestvi); večinoma v pl. gradūs stopnice, stopnišče, stolba: cum dextro pede primus gradus ascenditur VITR., scalarum gradus CI., gradūs eiusdem templi tollebantur CI., frequentissimi in gradibus Concordiae (= Konkordijinega svetišča) steterunt CI., aerea cui gradibus surgebant limina V., gr. alti V., longi O. navzdolž se dvigajoče, per gradus deiectus L. ali per gradus dec(idere, per gradus labi L. po stopnicah navzdol, perque quater denos itur in illa gradūs O., pergradus saltare PETR. od klina do klina; occ. v pl. stopnjasto (stopničasto) zgrajene vrste sedežev v gledališču ali odri na cestah za gledalce ob slovesnih sprevodih: subitarii gradus et scaena T., exstructi sunt spectaculorum gradus T.; pren. v sg.: at Novius collega gradu post me sedet uno H. sedi eno vrsto (sedežev) za menoj = je po dostojanstvu eno stopnjo za menoj.

4. metaf.
a) kot agr. t. t. oddelek med razoroma, kraj, leha: gr. soli crudi COL., secundus vel tertius gradus COL.
b) guba, gubica, vraska na konjskem nebu (takih je 12): sanguinem detrahere gradu tertio de palato P. VEG.
c) lasna vrsta, kita las: comam in gradus frangere Q., caput in gradus atque annlos comptum Q., coma in gradus formata SUET.
č) kot glasbeni t. t. stopnja glasov (tonov): sonorum gradūs CI., ab ima (voce) ad summam ac retro multi gradus (sunt) Q.
d) kot gram. t. t. primerjalna stopnja: gr. positivus PRISC., gr. absolutus ali primitivus (= positivus), gr. comparativus, superlativus CHAR.
e) stopnja = red, zaporedje, vrsta: a virtute ad rationem video te venisse gradibus CI. stopnjema, polagoma, renuntiatio gradūs habet CI. ima svoje zaporedje, se vrši zaporedno, perque gradūs (= gradatim) uterum pectusque humerosque manusque ambit (cortex) O., tertio gradu primores civitatis scripserat (heredes) T.
f) stopnja časa, stopnja starosti, doba: gr. temporum CI., Q., aetatis CI. EP., LUCR., VELL., Q., T., inferior gr. aetatis VARR., omnes gradus aetatis CI., per aetatis gradus ali per omnes aetatis gradus SUET., pro gradu aetatis IUST., opportunum quaerere gradum VAL. MAX. ugoden čas, lepo priložnost.
g) vrsta rodu, koleno, člen sorodstva: necessitudinum gr. CI., ille gradu propior sanguinis (krvnega sorodstva) O., totidem gradus distamus a Iove: gr. cognationis SEN. RH., gradu cognationis aliquem attingere SEN. RH. biti s kom v sorodu, nullo gradu contingere Caesarum domum SUET. prav nič ne biti v sorodu s cesarsko rodovino, a matre (po materi, po mleku) aliquem artissimo gradu contingere SUET. biti s kom v najbližjem sorodstvu, affinitatis gr. PLIN. IUN. gradus a consortio coniugii exceptus AMBR. koleno sorodstva, ki prepoveduje zakon (zakonsko zvezo); tudi častna stopnja v človeški družbi, v rodbini ali prijateljstvu: gradus plures sunt societatis hominum CI., gradum filii apud eum habuit L. z njim je bil v sinovskem razmerju, ab illo traditi ad hunc gradum amicitiae tuae ascendimus CI.
h) stopnja v častnih službah, častna stopnja, čast, čin, dostojanstvo: senatorius gr. CI., in amplissimo gradu dignitatis CI., ex tam alto dignitatis gradu CI., altior gr. dignitatis CI., summum ... gradum tenere et dignitatis et gratiae CI., ascendens gradibus magistratuum CI., qui (populus Rom.) te ... tam mature ad summum imperium per omnīs honorum gradus extulit CI., secundum gradum imperii tenere N. = zavzemati prvo mesto za kraljem; tudi brez gen.: quis est civis, praesertim hoc gradu, tam oblitus beneficii vestri CI., eodem gradu fuit apud Alexandrum N. imel je isto dostojanstvo, opravljal isto častno službo.
i) stopnja, razvrstitev po stopnjah, postopnost vsakovrstnega stanja in razmerja: infimus fortunae gradus CI., oratorum aetates et gradus CI., ut gradus essent ambitionis inter aequales CI., mille argumentorum gradus T.

Opomba: Star. gen. sg. graduis: VARR.; dat. sg. gradū: LUC. AP. FEST.; acc. pl. (po 2. deklinaciji) gradōs: PAC. FR.

hinojo moški spol koleno

ponerse de hinojos na kolena pasti, poklekniti
de hinojos na kolenih, kleče

knee¹ [ni:] samostalnik
koleno
botanika kolence, grča
tehnično lesen ali železen del kolenaste oblike, kolenast okov

on one's (bended) knees kleče
on the knees of the gods negotovo, v božjih rokah
to bend (ali bow) the knees to poklekniti pred kom
to bring s.o. to his knees spraviti koga na kolena
to give a knee to s.o. podpreti koga
to go on one's knees to na kolena pasti pred kom, na kolenih koga prositi

Knie, das, (-s, -) koleno; Technik zgib; Tierkunde kolence; auf den Knien na kolenih, po kolenih, kleče; auf den Knien liegen klečati; auf den Knien rutschen drsati po kolenih; auf die Knie fallen poklekniti; übers Knie legen dati čez kolena (natepsti); in die Knie zwingen spraviti na kolena; in die Knie brechen zgruditi se; in die Knie gehen počepniti ( tudi figurativ ); etwas übers Knie brechen pretirano hiteti z, prenagliti se; weiche Knie bekommen/haben ustrašiti se/bati se

Kniegelenk, das, Anatomie kolenski sklep, koleno; Technik zatezni zgib

Kniestück, das, Technik kolenasta cev, koleno

Knoten, der, (-s, -) vozel (tudi [Schiffahrt] Schifffahrt); (Verdickung) odebelina, grčica, zdebelina, bunčica, vozliček; im Holz: grča; (Gichtknoten) grčica; bei Pflanzen: kolence, koleno; Technik grudica; (Straßenknoten, Bahnknoten) vozlišče, križišče; im Drama: zaplet; im Haar: figa; einen Knoten machen/binden narediti vozel; einen Knoten lösen/aufmachen razvezati, razvozlati; einen Knoten haben figurativ imeti neko težavo v sebi; Pflanzenkunde durch Knoten abgeteilt kolenčast

kòljeno s (ijek.), kòleno s (ek.)
1. koleno: previti koljeno; podviti -a; moliti koga na -ima; klecaju mu -a; koljeno kod cijevi, kod cevi, čunka, rijeke, reke, mašine, biljke; srodstvo do trećega -a
2. rod, generacija: to se nasljeduje s -a na koljeno; današnje koljeno
3. členek: durbin na tri -a
4. preko -a prebiti, prelomiti v naglici kaj narediti; biti do -a komu biti prvi za kom; adamsko koljeno osmi otrok; rodak u devetom -u žlahta v devetem kolenu; biti komu uz koljeno uživati naklonjenost koga

Kröpfung, die, Technik koleno; prevoj

lâkat -kta m, mest. nà lāktu, mn. lȁktovi
1. laket, komolec
2. vatel: šest lakata
3. koleno: rijeka ima mnogo laktova
4. zavoj: lakat hodnika
5. imati jake -ove brezobzirno se prebijati skozi življenje; progledali su mu laktovi na komolcih ima strgane rokave; radila bi do lakata, samo da se krava ne proda vse bi storila ...

line¹ [lain] samostalnik
črta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki)
matematika črta (zlasti premica)
geografija ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir
množina obris, kontura, oblika
množina načrt (ladje), osnutek, plan
množina načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figurativno)
vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje
tisk vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.)
množina, britanska angleščina latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga
množina, gledališče tekst vloge, vloga
množina, pogovorno poročni list
pogovorno poročilo, pojasnilo
množina usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija
tehnično vod
ekonomija sortiment, blago, predmet
množina serijsko blago
vojska (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabel

the Line ekvator
line of sight kamor seže pogled
line of vision horizont, obzorje; vojska vizirna črta
hung on the line (slika) obešena v višini oči
figurativno all along the line; ali down the line na celi črti
the line of least resistance linija najmanjšega odpora
on the dotted line v vrsti, ki je namenjena za podpis
on the line na meji, politika na liniji
line of fate (fortune, heart, life) črta usode (sreče, srca, življenja) na roki
to stand in line stati v repu (vrsti)
britanska angleščina up (down) line (vlak) v (iz) London(a)
the Southern line južna železnica
bus line avtobusna proga
double line dvotirna proga
single line enotirna proga
main (ali trunk) glavna proga
branch line stranska proga
on the lines laid down by the chairman po smernicah, ki jih je postavil predsedujoči
along these lines po teh navodilih, smernicah
along general lines po splošnih smernicah
line of argument dokazni postopek
to take (ali keep to) one's own line ukrepati po svoje, držati se svoje poti
to take a strong line (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajati
to take the line that zavzeti stališče, da; biti mišljenja, da
dont' take that line with me z menoj ne ravnaj tako
lines of responsibility pristojnosti
to take the line postaviti se na stališče
in line of duty pri opravljanju dolžnosti
out of line iz črte, ne na črti; figurativno nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežja
that's s.th. out of (ali not in) my line to mi ne leži, ne spada v mojo stroko
to come (ali get, fall) into line (with) prilagoditi se (komu, čemu), ravnati se po
to overstep the line of good taste prekoračiti mejo dobrega okusa
to draw the line (at) povleči mejo (pri)
I draw the line at that to se pri meni neha
to toe the line spoštovati predpise; politika biti na liniji
to give s.o. line enough popustiti uzde, pustiti komu proste roke
to go over the line prekoračiti mejo, mero
in line with skladno z
ameriško, figurativno to be in line for pričakovati (službo), upati na
to be in line with soglašati s, z
to bring s.o. into line (with) spraviti v sklad s, z; politika pridobiti koga k sodelovanju
ameriško, pogovorno to go down the line for zavezati se za kaj (na celi črti)
the male line moški potomci
in the direct line neposredni potomci
to read between the lines brati med vrsticami
to drop s.o. a line napisati komu par vrstic
to get a line on dobiti poročilo o čem
gledališče to study one's lines učiti se vloge
marriage lines poročni list
pogovorno hard lines težka usoda, "smola", nesreča
the line is engaged (ali busy) telefonska linija je zasedena
to hold the line ostati pri telefonu
ameriško party line dvojček (telefon)
on strictly commercial lines na čisto komercialni bazi
ekonomija line of goods vrsta blaga, naročilo zanj
vojska line of fire strelska bojna vrsta
vojska behind the enemy's lines za sovražnikovimi vrstami
vojska line of battle frontna linija
vojska line of defence obrambna linija
vojska to go up the line iti v frontno linijo
vojska to draw up in line; ali to form (wheel into) line stopiti v vrsto
vojska the line regularne čete
navtika line abreast bojna linija vzporedno postavljenih ladij
navtika ship of the line linijska ladja
fizika line of force magnetna silnica
in the line of glede na
somewhere along the line ob neki priliki, v gotovem trenutku
figurativno to keep to one's line iti premočrtno
figurativno by (rule and) line natančno, precizno
to get off the line iztiriti
hook, line, and sinker popoln(oma)
to have s.o. on a line pustiti koga v negotovosti

linea f

1. črta:
tirare, disegnare una linea potegniti, zarisati črto
linea di partenza šport štartna črta
linea d'arrivo šport ciljna črta

2. mat.
linea retta premica
linea curva krivulja

3. meja, mejna črta:
linea di vetta (spartiacque) razvodje

4. črtica (na toplomerih):
la febbre è salita di qualche linea vročica je malo narasla

5. ekst. rast, vitka linija:
conservare la linea obdržati linijo, vitkost

6. kroj, model; ekst. eleganca:
abito di linea classica klasična obleka, klasično krojena obleka

7. voj. bojna črta:
vittoria su tutta la linea zmaga na vsej črti, popolna zmaga
essere in prima linea pren. biti v prvih vrstah; prednjačiti

8. vod; zveza:
linea d'alta tensione elektr. visokonapetostni vod
Roma è in linea ptt imate zvezo z Rimom

9. linija, smernice, načela:
linea di condotta obnašanje, ravnanje
essere in linea con le direttive del partito biti na liniji s smernicami stranke

10. proga:
linea ferroviaria, marittima, aerea železniška, pomorska, letalska proga
linea dell'autobus avtobusna proga
nave di linea linijska ladja

11.
linea difensiva voj. obrambna črta
linea d'attacco šport napad, napadalna vrsta

12. koleno:
linea maschile moško koleno

13.
in linea di principio, di massima načeloma, v principu

nātīvitās -ātis, f (nātīvus)

1. rojstvo: municipem aut natio aut adoptio facit Icti., ianua nativitatis Tert., vultum nativitatis Vulg., nativitas secunda Eccl.; v pl.: Tert.

2. generacija, rod, koleno: usque ad quartam nativitatem Tert.

poples -itis, m (domnevno iz indoev. kor. *pel- gibati, sukati, vrteti)

1. kolenski zgib, kolenska jamica, golen, podkolenica: Stat., Val. Fl. idr., succiso poplite V., succisis feminis poplitibusque L., genua poplitesque et crura (sc. bovis) Col., succisis poplitibus in genua se excipere Sen. ph.

2. sinekdoha koleno: Lucr., Lucan. idr., duplicato poplite V. s pripognjenim kolenom, contento poplite aliquid mirari H. (gl. I. contentus), poplitibus semet excipere Cu. spustiti se na kolena.

remove² [rimú:v] samostalnik
premaknitev, premestitev, preselitev, oddaljitev, odhod; oddaljenost, razmik
figurativno korak; (redko) odsotnost; (v nekaterih šolah) oddelek za boljše učence, vmesna stopnja ali razred; napredovanje v šoli v višji razred; stopnja (krvnega) sorodstva, koleno (v krvnem sorodstvu)
britanska angleščina naslednja jed (ki pride po vrsti serviranja) (pri kosilu, večerji)

at a certain remove v določeni oddaljenosti, razdalji
a second cousin at one remove bratranec v tretjem kolenu
to be but one remove from anarchy biti le korak (oddaljen) od anarhije