Franja

balastn|i (-a, -o) Ballast- (tank der Ballasttank)
balastna kobilica der Ballastkiel, der Bleikiel
balastne snovi Ballaststoffe množina, Schlacken, Schlackenstoffe
ki vsebuje balastne snovi schlackenhaltig
ki ne vsebuje balastnih snovi schlackenfrei, schlackenlos
ki vsebuje veliko balastnih snovi schlackenreich

jamsk|i¹ (-a, -o) Höhlen- (človek der Höhlenmensch, der Höhlenbewohner, hrošč der Höhlenkäfer, cerkev die Höhlenkirche, rastlina die Höhlenpflanze, žival der Höhlenbewohner, das Höhlentier; medved der Höhlenbär, vodni osliček die Höhlen-Wasserassel, vodni pupek der Höhlen-Wassersalamander, hijena die Höhlenhyäne, kozica die Höhlengarnele)
živalstvo, zoologija jamski krešič der Höhlenlaufkäfer
jamski mnogoščetinec die Marifugie
jamski pupek der Höhlenmolch
jamska kobilica die Höhlenheuschrecke
jamska papiga der Höhlensittich
jamska postranica der Höhlen-Flohkrebs
Niphargus: der Brunnenkrebs
jamska risba/jamske slikarije das Felsbild, Felsbilder množina, die Höhlenmalerei

selívka (-e) f zool. uccello migratore;
kobilica selivka locusta migratoria (Locusta)
riba selivka pesce migratore

sélka (-e) f zool.
kobilica selka locusta migratoria (Locusta)

zelen [ê] (-a, -o)

1. grün (svetlo hellgrün, temno dunkelgrün, grahovo erbsengrün, intenzivno tiefgrün, listno laubgrün, blattgrün, lovsko jägergrün, malahitno malachitgrün, morsko seegrün, meergrün, nežno zartgrün, nilsko nilgrün, olivno olivgrün, smaragdno smaragdgrün, sočno saftgrün, steklenično flaschengrün, travnato grasgrün, zamolklo mattgrün, kot mah moosgrün, kot žad jadegrün, kot žolč gallengrün); Grün- (gniloba die Grünfäule, knjiga das Grünbuch, lužina die Grünlauge, praha agronomija in vrtnarstvo die Grünbrache, puščica der Grünpfeil, gnojenje agronomija in vrtnarstvo die Gründüngung, potaknjenec agronomija in vrtnarstvo der Grünsteckling, slad das Grünmalz)
zelena pljuča mesta: die grüne Lunge

2. figurativno začetnik: blutig
zelena zavist gelber Neid, blasser Neid

3. rastlinstvo, botanika Grün-, Grüne(r) … (jelša die Grün-Erle, sršaj Grüner Streifenfarn); živalstvo, zoologija ➞ → kobilica, krastača, rega, stenica, žaba, ježek, zeleni kačji pastir
|
tristo zelenih! potztausend!

zunánji (-a -e)

A) adj.

1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni

5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno

B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto