Franja

cale [kal] féminin

1. podpalubje, prostor med palubo in dnom ladje; prostor za gradnjo ali popravilo ladij; ladjedelnica; dok

2. podložek, klin; (= cale de roue) cokla

cale à bagages (aéronautique) prostor za prtljago
cale de construction ladjedelnica
cale sèche, flottante suhi, plavajoči dok
cale de quai prostor za natovarjanje ladij
mise féminin sur cale začetek gradnje ladje
donner la cale potapljati v vodo (kazen pri mornarici)
être à fond de cale (jig) biti brez sredstev, biti v stiski, v sili
mettre une cale à une table boiteuse podložiti majavo mizo

cavicchio m (pl. -chi)

1. sadilni klin

2. klin (na lestvi)

3. pren. izgovor:
avere il cavicchio pren. v vsem uspeti
avere un cavicchio per ogni buco pren. imeti izgovor vedno pri roki

caviglia f

1. anat. gleženj:
frattura alla caviglia zlom na gležnju

2. klin

chaveta ženski spol klin, zagozda; zakovica

perder la chaveta pamet izgubiti, zbegati se

cheville [šəvij] féminin klin, zagozda, vtikač, zatikač; gleženj; poétique mašilo (beseda); ključ (na goslih)

cheval masculin attelé en cheville konj, ki je vprežen pred drugega
cheville ouvrière svornik, figuré glavno gibalo, duša, animator
il est la cheville ouvrière de ce club sportif on je duša tega športnega kluba
vente féminin à la cheville prodaja mesa na debelo
ne pas aller, arriver, venir à la cheville de quelqu'un (figuré) komu ne do kolen segati
se fouler la cheville zviniti si gleženj
être en cheville avec quelqu'un biti s kom v poslovnih, interesnih zvezah

chiōdo m

1. žebelj:
essere un chiodo, essere magro come un chiodo pren. biti suh kot trska
attaccare i guantoni al chiodo pren. šport umakniti se iz aktivnega športa
roba da chiodi pren. neprimerne besede, neprimerna dejanja, nemogoče ideje, zamisli
dire roba da chiodi pren. opravljati, žaljivo govoriti

2. alpin. klin

3.
chiodo di garofano nageljnova žbica

4. med. zbodljaj, ostra bolečina

5. pren. fiksna ideja, obsedenost:
togliersi un chiodo dalla testa znebiti se fiksne ideje

6. pren. pog. dolg, kreda:
comprare a chiodo kupovati na kredo, na upanje
piantare un chiodo zadolžiti se
levare un chiodo izplačati dolg
PREGOVORI: chiodo scaccia chiodo preg. klin se s klinom zbija

chock¹ [čɔk] samostalnik
zagozda, klin, podložek

clavette [klavɛt] féminin klin, zatikač, zatikalo

clavija ženski spol klin, zagozda, zatič, žebelj

clavija de encendido vžigalnik
apretarle a uno las clavijas koga hudo pestiti, v precepu imeti

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

cleat [kli:t]

1. samostalnik
zagozda, klin; čep; letva

2. prehodni glagol
zagozditi; kliniti

coin [kwɛ̃] masculin

1. kot, ogel, vogal; kotiček; zakoten kraj; populaire mestna četrt

2. klin, zagozda

3. žig za kovanje novcev, figuré kov

coin d'une rue ulični vogal
coin fenêtre masculin sedež pri oknu (v vagonu)
le petit coin (familier) stranišče
au coin du feu (figuré) pri domačem ognjišču
causerie féminin au coin du feu radijski, televizijski intervju v obliki familiarnega kramljanja
coin philatélique, des chercheurs kotiček za filateliste, za ugankarje
aux quatre coins du monde na vseh koncih sveta
en forme de coin klinaste oblike
en boucher un coin à quelqu'un osupiti, zbegati koga
ne bouger du coin du feu vedno doma čepeti, biti zapečkar
connaître dans les coins (familier) od znotraj in od zunaj, popolnoma poznati
être marqué au coin de la vérité nositi pečat resnice
faire entrer un coin klin zabiti
faire coin du même bois koga z njegovim lastnim orožjem potolči
faire signe à quelqu'un du coin de l'œil pomežikniti komu
regarder du coin de l'œil po strani gledati
sourire en coin prikrito se nasmehniti
tourner le coin zaviti okrog vogala
ne voir qu'un coin du tableau videti le eno stran stvari
je ne voudrais pas le recontrer au coin d'un bois ne bi ga hotel srečati na samem

cōnāmentum -ī, n (cōnāmen) orodje za puljenje rastlin, klin, krepel(o): Plin.

cui -e n žebelj, klin

cuña ženski spol klin, zagozda

en forma de cuña klinast
cuñas pl dobri odnosi

cuneo m

1. klin, zagozda

2. arhit. nosilni kamen

cuneus -ī, m

1. klin, zagozda: hos ille cuneos fabrica crudeli inserens perrupit artus Ci. poet., quadrifidam quercum cuneis … scindebat V., cuneis scindebat fissile lignum V., Necessitas, clavos trabales et cuneos manu gestans aēnā H., iamque labant cunei O. klini (s katerimi je zagozdena ladja), c. ferreus Cu.; pren.: hoc cuneo veritatis omnis extruditur haeresis Tert.

2. pren.
a) klin kot lik, klinast lik, zaklinek: Vitr., coit murus ex utraque parte in artiorem velut cuneum L. z obeh strani se stika zid kakor v … klin, Britannia velut in cuneum tenuatur T. se koničasto končuje kakor klin.
b) klinasto postavljenje, klinasto postavljena (urejena) vrsta (o bitjih): publicani per vacuum in summoto locum cuneo irruperunt L., a tergo sensim dilatante se cuneo porrigitur agmen (anserum) Plin.; poseb. voj. klinasti bojni red: Q., Veg., cuneum facere C. ali (pesn.) dare V., omnes turbati cunei V., densi cuneis se quisque coactis adglomerant V., eo nisi corporibus armisque rupere cuneo viam L., tantaque caede perrupere cuneos, ut … L., cunei immobiles Cu., Caesar avidas legiones … quattuor in cuneis dispertit T.; (o makedonski falangi): cohortes in vicem sub signis, quae cuneum Macedonum (phalangem ipsi vocant), si possent, vi perrumperent, emittebat L.
c) (s hodniki) klinasto razdeljene vrste sedežev v gledališču, razdelki: Vitr., Iuv., Suet., cunei theatri V., hunc plausus hiantem per cuneos … corripuit V.; (o klinasto razdeljenih vrstah sedežev v rimskem Ateneju): Sid.; met. cunei gledalci v gledališču: ut vero cuneis notuit res omnibus Ph.
č) proga = klinasti prostor med posameznimi (slikanimi ali mozaičnimi) polji na stenah: Vitr. — Kot nom. propr. Cuneus -ī, m Kunej (Klin), luzitansko predgorje: Mel., Plin.

cvȉka ž (n. Zwicke) nizko pog. žebica, žebelj, zagozda, klin: zabiti komu -u škodovati komu, zagosti jo komu

čûkalj -klja m, mn. čûklji, čȕkljevi
1. sklepna glavica, členek: pokucavati čukljem o stakio da se oproba materijal
2. klin, na katerega obešamo orožje

doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

doigt de pied prst na nogi
un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
à lèche-doigts varčno, zelo malo
du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!