Franja

nigerijska pritlikava koza stalna zveza
zoologija (pasma koze) ▸ nigériai törpekecske

sanska koza ženski spol die Saenenziege

skȍzna kòza breja koza

vijeroga koza ženski spol živalstvo, zoologija (markor) die Schraubenziege, der Markhor

alare² m

1. koza (na ognjišču)

2. raženj

Auflagerbock, der, Baukunst, Architektur koza

béka ž, bêka ž žival bele barve, ovca, koza, svinja, junica

bique [bik] féminin, familier koza

vieille bique (populaire) stara mršava babura
grande bique veliko dekle
peau féminin de bique kozji kožuh

bjèluša ž (ijek.), bèluša ž (ek.)
1. bela ovca, kobila, krava, koza
2. lapornata zemlja, prst
3. sorta belega grozdja

Blatternarbe, die, koza, brazgotina po kozah

Bock, der, (-s, Böcke) kozel (auch für Ziegenbock, Kutscherbock), für männliche Tiere: samec, Turngerät, Gestell: koza, Käferart: Tierkunde kozliček, rogin; (Dachbock) ostrešje; Bierart: močno pivo; (Sturmbock) oven; Technik stojalo, podstavek, blok, okvir, konjiček; einen Bock schießen ustreliti kozla; einen Bock auf etwas haben imeti vedelje do/z; null Bock auf etwas haben ne imeti veselja do/z, ne imeti želje po; den Bock zum Gärtner machen narediti volka za pastirja; ihn stößt der Bock trmari, trmast je

brâv m, mn. brȁvovi in brâvi
1. glava drobnice, oven, ovca, kozel, koza
2. prašič, skopljen merjasec
3. slabš. tepec

bȑnja ž ovca, koza, kobila z belo liso na gobcu

br̀stīlja ž ekspr. koza, ki objeda mlado listje

buck¹ [bʌk] samostalnik
kozel, samec, srnjak, jelen; koza (telovadno orodje); gizdalin
pogovorno dober prijatelj
ameriško, sleng dolar; moški črnec ali Indijanec; pretiravanje v govoru; lug; glavni del kočije, karoserija; vrka za lov jegulj

buck nigger črnec
to pass the buck naprtiti odgovornost drugemu

cabra ženski spol koza; kozel; kozje usnje

cabra montés kozorog
hijo de cabra pes (psovka)
ordeñar la cabra kravo molsti, korist vleči
la cabra (siempre) tira al monte svoje narave ne moremo zatajiti
cabras ovčice (na nebu)
cargar (echar) las cabras a uno komu krivdo naprtiti
echar (las) cabras igrati za zapitek (ceho)

capella -ae, f (demin. capra) kozica, koza: veniunt ad mulctra capellae H., simae capellae V.; capella scite facta et venuste Ci. kipec v podobi koze; pren. Kapela, zvezda v Vozniku, ki vzide 1. maja: Plin., Oleniae sidus pluviale capellae O. — Kot nom. propr. Capella -ae, f Kapela, ime več rim. rodov, poseb.

1. Capella, rim. elegik, Ovidijev sodobnik: clauderet imparibus verba Capella modis O.

2. Statilius Capella Statilij Kapela, rim. vitez v Vespazijanovem času: Suet.

3. Cap. Antistius Kapela Antistij, jezikoslovec (litterator) v Komodovem času: Lamp.

4. Martianus (Marcianus) Minneus Felix Cap. Marcijan Minej Feliks Kapela iz Madavre v Afriki, učeni slovničar v 2. pol. 5. st. po Kr.: Cass. — Od tod adj. Capelliānus 3 Kapelov, kapelski: Mart.

capra f

1. zool. koza (Capra hircus)

2.
arrampicarsi come una capra pren. plezati po najhujših strminah
luoghi da capre strmine, hriboviti kraji
salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

capra -ae, f (caper)

1. koza: Varr., Col., Plin., caprae, quas alimus, a capris feris sunt ortae Ca. ap. Char., caprae ferae Ca. ap. Varr., Ci. divje koze oz. srne, toda: ferae saxi deiectae vertice caprae V. (najbrž) planinski kozorogi; capras et oves quot quisque haberet Ci., c. alba L.

2. met. po kozi (kozlu) zaudarjajočega vonja izpod pazduhe (caper): arta premunt olidae convivia caprae H.

3. pren. Capra zvezda Kapela v ozvezdju Voznika (tudi Capella): Ci. poet., insana caprae sidera (ker zahaja v Rimu 7. XII., kar oznanja začetek zime). — Kot nom. propr.
a) Capra -ae, m Kapra, ime Anijevega rodu: Varr.
b) Caprae palus: L., Aur. (= Capreae palus O., Fl.) Kozje močvirje na Marsovem polju, kjer je izginil Romul.

cápră -e f koza
□ capră alpină kozorog
□ capră neagră gams