Franja

Knochenleim, der, kostni klej

Knochenmark, das, Anatomie kostni mozeg

Knochennaht, die, Anatomie kostni šiv

Knochenschwiele, die, Medizin kostni kalus

Mark³, das,

1. Anatomie mozeg, (Knochenmark) kostni mozeg; (Rückenmark) hrbtenjača (verlängertes podaljšana); in Nebennieren: sredica

2. bei Pflanzen: stržen, sredica (tudi figurativ)

3. (Tomatenmark) mezga

4. figurativ jedro durch Mark und Bein gehen spreleteti do mozga, iti do kosti; bis ins Mark do kosti, do mozga, v živo; an Mark zehren izmozgavati; Mark in den Knochen haben imeti kaj v sebi, biti močan/korajžen

medulla [medʌ́lə] samostalnik
biologija kostni mozeg, hrbtni mozeg; osrednji del organov (zlasti ledvic)
botanika stržen

ossein [ɔ́siin] samostalnik
biologija, kemija kostni klej

osteosarcōma m (pl. -mi) med. kostni tumor

rheuma -atis, n (gr. ῥεῦμα)

1. tok: Ambr., aestu quodam, quod rheuma vocant Veg.

2. tok v telesu, nahod, katár, skrnína, protín, kostni revmatizem, údnica, révma, starejše kosteníca: Hier., Cael.; heterocl. soobl. rheuma -ae, f: Isid.

Scheitelkamm, der, Tierkunde temenski kostni greben

soprōsso m med. pog. kostna zdebelina, kostni izrastek

tēsta -ae, f (po eni razlagi sor. s texere, po drugi iz *tersta: torrēre (prim. terra in torreō))

1. najrazličnejša lončena (glinasta, glinena) posoda (vrč, skleda, lonec, steklenica, urna, svečnik ipd.): Corn., Tib., Plin. idr., quo semel est imbuta recens servabit odorem testa diu H., vinum testa conditum H. v lončenem vrču, testā ardente scintillat oleum V. v lončeni svetilki, mihi fundat avitum testa merum O. steklenica; pogosto steklenica za olje: Mart.; accipiat manes parvula testa meos Pr. pepelnik, fervens testa Sen. ph. posoda za peko kruha (kruhopeko), iuncta testa viae Mart. (po)nočna posoda, „kahla“.

2. črepinja: Pr., Iuv., T. idr., mensae erat pes tertius impar; testa parem fecit O. podložena črepinja jo je izenačila, fulcitur testā mensa Mart. (sc. lapides) rumpuntur in testas Plin. se razdrobijo na kosce; kot prevod gr. ὄστρακον glasovalna črepinja: testarum suffragia (= gr. ὀστρακισμός) N. glasovanje s črepinjami, črepinjska sodba, ostrakizem.

3. opeka, zidak: Ca., Varr., Ci., Aus. idr., testa trita Plin. ali samo testa Vitr. stolčena, zmleta opeka; meton.
a) opekasta pega, pega opekaste barve na obrazu: Plin.
b) pl. testae ploskanje z rokami kakor z opekami, posnemanje opek s ploskanjem: e plebe robustissimae iuventutis undique elegit, qui divisi in factiones plausuum genera condiscerent — bombos et imbrices et testas vocabant Suet.

4. metaf.
a) (školjčna) lupina: Varr., Plin., Cael., genera beluarum nativis testis ad saxa inhaerentium Ci.; meton. lupinar, školjka: non omne mare est generosae fertile testae H.
b) pesn. α) krovna plošča, ledena skorja: lubricaque inmotas testa (po novejših izdajah crusta) premebat aquas O. β) lobanja: Aus., Cael., Prud.
c) kostni kos (del), del kosti: Cels.

Überbein, das, Medizin an Sehnen: kitnjak, ganglion; an Knochen: kostna zdebelina, kostni izrastek, eksostoza

absces [é] moški spol (-a …) medicina der/das [Abszeß] Abszess (jeter [Leberabszeß] Leberabszess, kostni [Knochenabszeß] Knochenabszess, možganski [Gehirnabszeß] Gehirnabszess, pljučni [Lungenabszeß] Lungenabszess)

animal, e, aux [-mal, mo] adjectif živalski; figuré brutalen

règne masculin animal živalstvo
charbon masculin animal živalsko oglje
colle féminin animale kostni klej

cōlla f

1. lepilo, klej:
colla di glutine glutinski klej
colla forte kostni, kožni klej
colla di caseina kazeinsko lepilo
attaccarsi a qcn. come la colla pren. prilepiti se na koga
una colla che non attacca pren. kratkotrajno prijateljstvo

2.
colla di pesce ribji klej
dare la colla al vino bistriti vino

dróbec bit, fragment, scrap; splinter

niti dróbca ne not a scrap
sestoječ se iz dróbcev fragmetal
kostni dróbec splinter of bone
bombni dróbec bomb splinter
varen pred dróbci granat, bomb splinter proof
dróbci pl smithereens pl, streti v dróbce to smash to smithereens
razbiti (se) na dróbce to splinter
razbiti se na tisoč dróbcev to be smashed to smithereens

frāgmentum -ī, n (frangere)

1. (odlomljen) kos, odlomek, drobec, iver, treska, v pl. tudi razbitine, ostanki; redko v sg.: fr. lapidis Ci. drobec, drobec kamna (= škulja), acutum (hastilis) L., ossis Cels. kostni drobec, kostni okrušek (odcep); v pl.: tribunum alii gladiis adoriuntur, alii fragmentis saeptorum Ci., fragmenta ramea V. odlomki vej, fr. navium S., fr. ramorum, tegularum L., tabularum remorumque Cu., panis Luc. fr., Plin.; pesn. metaf.: Emathiae fragmenta ruinae Lucan. ostanki tesalskega vojaštva.

greben [é] moški spol (-a …)

1. anatomija der Kamm (tudi tehnika, živalstvo, zoologija), -kamm (črevnični Darmbeinkamm, petelinov Hahnenkamm, grodnični Brustbeinkamm, temenski kostni Scheitelkamm); figurativno komu raste greben (jemandem) schwillt der Kamm

2. geografija gorski: der Gebirgskamm, der Bergkamm, (raz) der Grat, -grat (ledni Eisgrat, skalni Felsgrat, snežni Schneegrat), der Schneid
na vrhu grebena in Kammlage
hoja po grebenu die Kammwanderung, die Gratwanderung

3. geografija skalni v morju: die Schäre (obala s sklanimi grebeni v morju die Schärenküste); koralni: das Riff, Korallenriff, Lagunenriff; priobalni: das Küstenriff, Saumriff

4. meteorologija der Keil, -keil (visokega zračnega pritiska Hochdruckkeil)

5.
tehnika tkalski greben der Rietkamm
kosilni greben das Mähwerk
figuralni greben das Figurenblatt
trdni greben das Festblatt
gradbeništvo, arhitektura strešni greben der Grat, Dachgrat

izrast|ek moški spol (-ka …) der Auswuchs, (poganjek) der Ausschlag; anatomija der Fortsatz (kostni Knochenfortsatz); medicina na palcu noge: das Überbein
medicina bradavični izrastek die Warzengeschwulst