-
Knochenleim, der, kostni klej
-
Knochenmark, das, Anatomie kostni mozeg
-
Knochennaht, die, Anatomie kostni šiv
-
Knochenschwiele, die, Medizin kostni kalus
-
Mark3, das,
1. Anatomie mozeg, (Knochenmark) kostni mozeg; (Rückenmark) hrbtenjača (verlängertes podaljšana); in Nebennieren: sredica
2. bei Pflanzen: stržen, sredica (tudi figurativ)
3. (Tomatenmark) mezga
4. figurativ jedro durch Mark und Bein gehen spreleteti do mozga, iti do kosti; bis ins Mark do kosti, do mozga, v živo; an Mark zehren izmozgavati; Mark in den Knochen haben imeti kaj v sebi, biti močan/korajžen
-
medulla [medʌ́lə] samostalnik
biologija kostni mozeg, hrbtni mozeg; osrednji del organov (zlasti ledvic)
botanika stržen
-
ossein [ɔ́siin] samostalnik
biologija, kemija kostni klej
-
osteosarcōma m (pl. -mi) med. kostni tumor
-
rheuma -atis, n (gr. ῥεῦμα)
1. tok: Ambr., aestu quodam, quod rheuma vocant Veg.
2. tok v telesu, nahod, katár, skrnína, protín, kostni revmatizem, údnica, révma, starejše kosteníca: Hier., Cael.; heterocl. soobl. rheuma -ae, f: Isid.
-
Scheitelkamm, der, Tierkunde temenski kostni greben
-
soprōsso m med. pog. kostna zdebelina, kostni izrastek
-
tēsta -ae, f (po eni razlagi sor. s texere, po drugi iz *tersta: torrēre (prim. terra in torreō))
1. najrazličnejša lončena (glinasta, glinena) posoda (vrč, skleda, lonec, steklenica, urna, svečnik ipd.): Corn., Tib., Plin. idr., quo semel est imbuta recens servabit odorem testa diu H., vinum testa conditum H. v lončenem vrču, testā ardente scintillat oleum V. v lončeni svetilki, mihi fundat avitum testa merum O. steklenica; pogosto steklenica za olje: Mart.; accipiat manes parvula testa meos Pr. pepelnik, fervens testa Sen. ph. posoda za peko kruha (kruhopeko), iuncta testa viae Mart. (po)nočna posoda, „kahla“.
2. črepinja: Pr., Iuv., T. idr., mensae erat pes tertius impar; testa parem fecit O. podložena črepinja jo je izenačila, fulcitur testā mensa Mart. (sc. lapides) rumpuntur in testas Plin. se razdrobijo na kosce; kot prevod gr. ὄστρακον glasovalna črepinja: testarum suffragia (= gr. ὀστρακισμός) N. glasovanje s črepinjami, črepinjska sodba, ostrakizem.
3. opeka, zidak: Ca., Varr., Ci., Aus. idr., testa trita Plin. ali samo testa Vitr. stolčena, zmleta opeka; meton.
a) opekasta pega, pega opekaste barve na obrazu: Plin.
b) pl. testae ploskanje z rokami kakor z opekami, posnemanje opek s ploskanjem: e plebe robustissimae iuventutis undique elegit, qui divisi in factiones plausuum genera condiscerent — bombos et imbrices et testas vocabant Suet.
4. metaf.
a) (školjčna) lupina: Varr., Plin., Cael., genera beluarum nativis testis ad saxa inhaerentium Ci.; meton. lupinar, školjka: non omne mare est generosae fertile testae H.
b) pesn. α) krovna plošča, ledena skorja: lubricaque inmotas testa (po novejših izdajah crusta) premebat aquas O. β) lobanja: Aus., Cael., Prud.
c) kostni kos (del), del kosti: Cels.
-
Überbein, das, Medizin an Sehnen: kitnjak, ganglion; an Knochen: kostna zdebelina, kostni izrastek, eksostoza
-
absces [é] moški spol (-a …) medicina der/das [Abszeß] Abszess (jeter [Leberabszeß] Leberabszess, kostni [Knochenabszeß] Knochenabszess, možganski [Gehirnabszeß] Gehirnabszess, pljučni [Lungenabszeß] Lungenabszess)
-
animal, e, aux [-mal, mo] adjectif živalski; figuré brutalen
règne masculin animal živalstvo
charbon masculin animal živalsko oglje
colle féminin animale kostni klej
-
cōlla f
1. lepilo, klej:
colla di glutine glutinski klej
colla forte kostni, kožni klej
colla di caseina kazeinsko lepilo
attaccarsi a qcn. come la colla pren. prilepiti se na koga
una colla che non attacca pren. kratkotrajno prijateljstvo
2.
colla di pesce ribji klej
dare la colla al vino bistriti vino
-
dróbec bit, fragment, scrap; splinter
niti dróbca ne not a scrap
sestoječ se iz dróbcev fragmetal
kostni dróbec splinter of bone
bombni dróbec bomb splinter
varen pred dróbci granat, bomb splinter proof
dróbci pl smithereens pl, streti v dróbce to smash to smithereens
razbiti (se) na dróbce to splinter
razbiti se na tisoč dróbcev to be smashed to smithereens
-
frāgmentum -ī, n (frangere)
1. (odlomljen) kos, odlomek, drobec, iver, treska, v pl. tudi razbitine, ostanki; redko v sg.: fr. lapidis Ci. drobec, drobec kamna (= škulja), acutum (hastilis) L., ossis Cels. kostni drobec, kostni okrušek (odcep); v pl.: tribunum alii gladiis adoriuntur, alii fragmentis saeptorum Ci., fragmenta ramea V. odlomki vej, fr. navium S., fr. ramorum, tegularum L., tabularum remorumque Cu., panis Luc. fr., Plin.; pesn. metaf.: Emathiae fragmenta ruinae Lucan. ostanki tesalskega vojaštva.
-
greben [é] moški spol (-a …)
1. anatomija der Kamm (tudi tehnika, živalstvo, zoologija), -kamm (črevnični Darmbeinkamm, petelinov Hahnenkamm, grodnični Brustbeinkamm, temenski kostni Scheitelkamm); figurativno komu raste greben (jemandem) schwillt der Kamm
2. geografija gorski: der Gebirgskamm, der Bergkamm, (raz) der Grat, -grat (ledni Eisgrat, skalni Felsgrat, snežni Schneegrat), der Schneid
na vrhu grebena in Kammlage
hoja po grebenu die Kammwanderung, die Gratwanderung
3. geografija skalni v morju: die Schäre (obala s sklanimi grebeni v morju die Schärenküste); koralni: das Riff, Korallenriff, Lagunenriff; priobalni: das Küstenriff, Saumriff
4. meteorologija der Keil, -keil (visokega zračnega pritiska Hochdruckkeil)
5.
tehnika tkalski greben der Rietkamm
kosilni greben das Mähwerk
figuralni greben das Figurenblatt
trdni greben das Festblatt
gradbeništvo, arhitektura strešni greben der Grat, Dachgrat
-
izrast|ek moški spol (-ka …) der Auswuchs, (poganjek) der Ausschlag; anatomija der Fortsatz (kostni Knochenfortsatz); medicina na palcu noge: das Überbein
medicina bradavični izrastek die Warzengeschwulst