Franja

chevaline [šévəlin]

1. samostalnik
konjsko meso

2. pridevnik
konjski

equārius 3 (equus) konjski: medicus Val. Max.; subst. equāria -ae, f kobilarna, žrebčarna: Varr.

équin, e [ekɛ̃, in] adjectif konjski

equine [í:kwain] pridevnik
konjski, kakor konj

equino agg. konjski:
carne equina konjsko meso

equino konjski

equīnus 3 (equus) od konja, konjski: Val. Fl., Plin., lac Varr., saeta Ci. konjska dlaka, žima, nervus V. tetiva iz konjske žime, sanguis, cervix, cauda H., iuba O., pedes (kopita) O., crista (rep) V., pullum Q., pecus Varr., Vop., Amm. čreda konj, konji; pesn.: fidis ope equina O. zaupaš hitrosti konj.

hípic -ă (-i, -e) adj. konjski, konjeniški, jahalen

hippique [ipik] adjectif konjski

concours masculin hippique konjske dirke
saison féminin hippique sezona konjskih dirk

hippius 3 (gr. ἵππιος) konjski, konjeniški (lat. equester): Neptunus P. F., Argos Hippium, gl. Argos konjerodni; kot subst. masc. = hippe͡us: Serv.

horsy [hɔ́:si] pridevnik (horsily prislov)
ki ima rad konje, konjski, robat
sleng konjski (obraz, postava)

horsy dress jahalna obleka
horsy talk pogovor o konjih

Pferde- konjski

phalerae -ārum, f (izpos. φάλαρα)

1. svetli naprsni nakit, svetli naprsni okraski (kovinske ploščice na jermenih) za moške: Euryalus phaleras umeris aptat V., nobiles anulos aureos et phaleras deposuerunt L.; poseb. kot vojaško priznanje: Suet., phaleris aliquem donare Ci., hastas, vexillum, phaleras, alia militaria dona (sc. possum ostentare) S.; kot ženski naprsni nakit: Petr.

2. konjski (tudi slonov) načelni in naprsni nakit ali načelni in naprsni okraski na konjskem (ali slonovem) jermenju: Ci., Iuv., Plin., Gell., equus phaleris insignis V., phalerae equorum L.

3. pren. zunanji nakit, zunanji okras: Pers. — Soobl. (po gr.) phalera -ōrum, n: Varr., Plin.

кі́нний прикм., kónjski prid.

кі́нський прикм., kónjski prid.

конный konjski, konjeniški; m konjenik;
к. двор konjušnica;
к. завод žrebčarna;
конная тяга konjska vprega

конский konjski

лошадиный konjski;
лошадиная доза (šalj.) velika doza, porcija

abactor moški spol konjski tat

agāsō -ōnis, m (agere) konjar, konjski hlapec, hlevar: duo equi phalerati cum agasonibus L., accepti ab agasonibus equi Cu.; tudi mezgar: Ap., mulis strata detrahi iubet binisque tantum centunculis relictis agasones... imponit L.; zaničlj. = sluga neroda (ki bi bolj sodil v hlev kakor za strežbo pri mizi): patinam si frangat agaso H., hic Damast non tressis agaso Pers.