Franja

do koder, dokoder [ó] bis wo, wohin

dokóder | do kóder adv.; konj. fin dove

kòder si bódi v. koderkoli

od kóder from where; whence

pritlikavi koder stalna zveza
(pes) ▸ törpeuszkár

anneau [ano] masculin obroč(ek); prstan; koder (las); pluriel telovadni krogi

anneau d'une chaîne člen verige
anneau de mariage poročni prstan
anneau de joint tesnilni obroček
anneau de serviette obroč za prtiček, servieto
exercice masculin aux anneaux vaja na krogih

ānulus, redko annulus, -ī, m (demin. ānus, annus)

1. krožec, obroček, (pečatni) prstan, pečatnik: Varr., H. idr., de digito anulum detrahere Ter., anulum sibi ali alicui detrahere Ci. idr., hominibus honestis de digitis anulos auferre Ci., anulum induere Ci., in... cera centum sigilla imprimere hoc anulo Ci., anulo obsignare tabulas ali litteras Pl., Cu. idr., tabulis testamenti anulum imprimere Sen. ph., vilissima utensilium anulo clausa T. zapečateno, gemmati (z vrezanimi kamni) anuli L. (moški nakit pri Sabincih), exonerare anulis digitos Sen. ph. Za republike je bil zlat prstan znak viteštva: an. equestris H., anulo aureo aliquem in contione donare Ci. ali honorare aliquem anulis T. = koga povzdigniti med viteze, quem (Icelum) anulis donatum equestri nomine Marcianum vocitabant T.; scriba tuus anulo aureo suo, quem ex his rebus invenit Ci. s svojim viteštvom, ius anulorum Suet. = viteštvo. Izročitev pečatnika kot znamenje prenosa pravic: anulum de digito suum tibi tradidit Ci., Alexander moriens anulum suum dederat Perdiccae N.

2. razne obročkaste reči:
a) an. velaris Plin. zavesni krožec (obroček).
b) (verižni) sklep: Plin., Mart.
c) garrulus an. (kolekt.) Mart. zvenčeči obročki na igralnem obroču (trochus; gl. to geslo).
č) lasni krožec, koder: comarum anulus Mart., in anulos suos recidere Sen. ph.
d) zaokrožena vitica: vitis anuli, quos ἕλικας vocant Cael.
e) krožec iz vejevja: virgei anuli Plin. krožci iz mirtovega dračja.
f) krožec iz (ene) niti: Amm.
g) obroček (= okrogli okras) na svitku dorskega stebra: Vitr.
h) mrda, krog zadnjične odprtine, zadnjica (prim. ānus): Ca.

barbet [bá:bit] samostalnik
koder (pes)

barbet [barbɛ] masculin koder (pes)

crotté comme un barbet ves blaten, pokrit z blatom
suivre quelqu'un comme un barbet komu kot pes slediti

barboncino m pomanjš. od ➞ barbone koder (pes)

barbone

A) m

1. poveč. od ➞ barba velika, dolga brada

2. koder, pudelj (pes)

3. bradač; klošar, klatež

B) agg.
cane barbone koder

boucle [bukl] féminin zaponka; obroč(ek); zavoj; zanka; koder (las)

boucle de cheveux koder las
cheveux masculin pluriel en boucles kodrasti lasje
boucle d'oreille uhan
boucle de ceinture zaponka pri pasu
les boucles de la rivière rečni zavoji

búclă -e f

1. koder

2. zanka

3. (rečni) zavoj

bucle moški spol koder (las), svedrc (las)

bùrma ž (t. burma)
1. poročni prstan
2. zastar. vijak
3. koder: kosa mu se spustila u -ama na čelo i uz vrat
4. dial. pipa: odvrni -u pa natoči vino
5. dial. zadnjik, ritnik: ne ide na -u je zaprt

caniche [kaniš] masculin, zoologie koder, pudel

suivre quelqu'un comme un caniche iti zvesto za kom

cârliónţ -i m koder

choco moški spol živalstvo majhna sipa; ameriška španščina koder (pes)

cincinnātus 3 (po zgledu pt. pf. iz cincinnus izveden adj.) kodrastih las, kodrast, kodrav: moechus Pl., consul, ganeo Ci., stellis iis, quas Graeci cometas, nostri cincinnatas vocant Ci. lasate zvezde, repatice. Kot nom. propr. Cincinnātus -ī, m Cincinat = Kodrež, Koder, Kodrè, Kodroglavec, priimek rodbine Kvin(k)cijevega rodu. Poseb. L. Quin(c)tius Cin. Lucij Kvin(k)cij Cincinat, consul suffectus l. 460, diktator l. 458, na to častno mesto poklican naravnost od oranja na polju, zastopnik starorim. preprostosti in pravičnosti: Ci., L., Val. Max.

cincinnus -ī, m (gr.κίκιννος) umetni koder (naspr. cirrus naravni koder), skodrani lasje: Varr., Iuv., Ap., Eccl. c. capitis Pl., cincinnorum fimbriae Ci.; pren. izumetničena lepota govora: Ci., Augustus ap. Suet.