Franja

àcidan -dna -o (lat. acidus) aciden, kisel: -a zemlja

acide [asid] adjectif kisel, kiselkast; rezek, oster, jedek; trpek; masculin kislina

fruit masculin encore vert et acide še zelen in kisel sadež
acide acétique, carbonique, clorhydrique, nitrique, sulfurique, tannique ocetna, ogljikova, solna, solitrna, žveplena, čreslena kislina
adresser une remarque acide à quelqu'un izreči komu jedko pripombo

acido

A) agg.

1. kisel

2. jedek, zajedljiv, zlohoten:
un carattere acido e intollerante zajedljiv in nestrpen značaj

B) m kem. kislina:
acido acetico ocetna kislina
acido carbonico ogljikova kislina
acido cloridrico (muriatico) solna kislina
acido fenico karbolna kislina
acido nitrico dušikova kislina
acido oleico oleinska kislina
acido prussico cianovodikova kislina
acido solforico žveplena kislina
acido urico sečna kislina

ácido kisel

ácido m kislina
ácido acético ocetna kislina
ácido azótico solitrna kislina
ácido bórico borova kislina
ácido carbónico ogljikova kislina
ácido citrico citronova kislina
ácido clorhídrico solna kislina
ácido fénico karbolna kislina
ácido fórmico mravljinčna kislina
ácido láctico mlečna kislina
ácido nítrico solitrna kislina
ácido sulfúrico žveplena kislina
ácido úrico sečna kislina

acidulus 3 (demin. acidus) kisel, kiselkast: sapor Plin., aqua ali fons Plin. kisla (mineralna) voda, slatina.

acidus 3, adv. -ē (acēre, prim. ācer)

1. kisel (naspr. dulcis): inula H., sorba V., sapor Plin., acidae venae fontium Vitr. slatine, ac. creta Mart. v kisu namočena, acetum acidissimum Plin.; pl. subst. acida -ōrum, n kislina = kisle jedi (naspr. dulcia): acida ructans stomachus Plin.

2. oster, neugoden za sluh: canticum Petr., sonus acidior Petr.

3. pren.
a) zoprn, nadležen, neprijeten: quod petis, id sane est invisum acidumque duobus H., acidae et amarae nuptiae Ap., non acide feras in animo tuo Vulg. zlovoljno, negat sibi umquam acidius fuisse Petr.
b) oster, strupen, zajedljiv: homo acidae linguae Sen. rh. — Kot nom. propr.: Placidum nomine, quia is acerbus naturā esset, Acidum (dictum) Q.

ácru -ă (-i, -e) adj.

1. kisel, trpek

2. jedek, zajedljiv

agrezza f

1. kisel, trpek okus

2. pren. knjižno trpkost, ostrost

agrio kisel, trpek, grenek, oster; neraven, strm; krhek; čemeren

agrios pl kislo sadje
mascar las agrias (fig) svojo jezo požreti

agro²

A) agg.

1. kisel, trpek:
uva agra kislo grozdje

2. pren. oster, hud, strog:
parole agre ostre besede

B) m

1. kisel okus:
la salsa ha dell'agro omaka je kiselkasta

2. pren. trpkost

3. limonov sok:
cipolline all'agro čebulček v limonovem soku

aigre [ɛgr] adjectif kisel; rezek; vreščeč (glas); oster (veter, mraz); čemeren, siten (značaj); prepirljiv (ženska); trpek (beseda, vino); kiselkast (vino)

fer masculin aigre krhko železo
tourner à l'aigre skisati se, dobiti cik, cikniti
la discussion tourne à l'aigre diskusija postaja žolčna, strupena
être aigre dans ses critiques biti oster v svojih kritikah

avinagrado ocetast, kisast; čemeren, kisel

bissig Hund: popadljiv; Wein: kisel, ein bissiger Wein kislica; figurativ zajedljiv; bissiger Hund! Pozor, hud pes!

cariacedo kisel, čemeren, pust

crabbed [krǽbid] pridevnik (crabbedly prislov)
kisel, trpek; čemeren, siten, godrnjav; grd, nečitljiv

crabby [krǽbi] pridevnik (crabbily prislov)
pogovorno čemeren, siten; kisel

dick debel; Gestrüpp, Haar: gost, Brei, Suppe: gost, gosto tekoč, Milch: skisan, kisel; Geld, Rechnung, Freund: velik, Fehler: hud, Backe, Finger: otekel; Hündin usw: breja; dicke Bohne bob; dicke Luft slab zrak, figurativ kritična situacija, nevarnost; ein dicker Hund huda napaka; das ist dick to je pa preveč; ein dicker Brocken neprijetna zadeva; ein dickes Fell haben imeti debelo kožo; einen dicken Kopf haben imeti hude skrbi/imeti mačka; einen dicken Schädel haben biti trmast; dick werden rediti/zrediti se; dick auftragen pretiravati; eine Sache dick haben biti (česa) naveličan/sit; es dick hinter den Ohren haben biti zvit, prebrisan, prevejan; durch dick und dünn skozi vse težave

diesig Wetter: kisel, moker

harsh [ha:š] pridevnik (harshly prislov)
hrapav; oster, rezek, kisel; zoprn, odbijajoč; osoren, strog, krut; kričeč (barva)

kȉseo kȉsela kȉselo, dol. kȉselī -ā -ō kisel: kiseo ocat, limun, vonj, kiseli kupus; kiseli krastavci; kisela voda, zemlja, jabuka, volja; kiselo grožde, mlijeko; praviti kiselo lice; kiselo drvo bot. octovec; on je meni deveta voda kisela sva v zelo daljnem sorodstvu; zagristi kiselu jabuku vgrizniti v kislo jabolko