Franja

tičáti -ím, tiči -ite, tičal -ala ekspr.
1. biti, nalaziti se: ključ tiči v vratih
2. biti zajedno: vedno tičita skupaj
3. biti, boraviti: kje pa zmeraj tičiš; v tem grmu tiči zajec
u ovom grmu leži zec
4. nalaziti se: strah mu tiči v kosteh
5. čučati, kapati, dubiti: zmeraj tiči pri knjigah
6. gušiti se: do vratu tičati v dolgovih

träufeln curljati, kapljati; transitiv kapati

tröpfeln intransitiv kapljati, Wasserhahn: puščati, kapljati iz; transitiv kapati, nakapati, in: vkapati

tropfen intransitiv kapljati, Wasserhahn: puščati, kapljati iz; transitiv kapati, in: vkapati

ucjedívati ucjèdujē (ijek.), ucedívati ucèdujēm (ek.) kapati, po kapljah cediti

закапывать, закапать¹ kapati, zakapljati;
чем pokapati, umazati

капать, капнуть kapati, kaniti;
над нами не каплет se ne mudi

кра́пати -пає і -пле недок., kapljáti -á nedov., v 3. os., kápati -a nedov., v 3. os., curljáti -á nedov., v 3. os.

ля́пати -паю недок., kápati -am nedov., tŕkati -am nedov., čvekáti -ám nedov.

отекать, отечь otekati, oteči; kapati (sveča)

per-stillō -āre (per in stillāre) skozi kapati, (pre)puščati vodo: tecta iugiter perstillantia Vulg.

pròkapati -ām (-pljēm) začeti kapati, začeti kapljati

re-stīllō -āre -āvī -ātum (re in stīllāre)

1. trans. zopet (v)kapati, znova (v)kapljati; pren.: quae (sc. litterae) mihi quiddam quasi animulae restillarunt Ci. ep. zopet vdahniti (vdihniti)

2. intr. nazaj kapati (kapljati): Prud.

super-dēstīllō -āre (super in dēstīllāre) kap(lj)ati čez kaj, povrh(u) česa: Cael.

super-stīllō -āre (super in stīllāre) povrh(u) (vrh, čez) kap(lj)ati (trans.): Cael.

īn-fundō -ere -fūdī -fūsum

I.

1. vli(va)ti, (v)suti, (v)sipati v kaj: Cu., Iust., Sen. ph., Iuv., Petr., Cels., Lact., sincerum est nisi vas, quodcumque infundis, acescit H., ceris opus (z medom) infundite Ph. napolnite, infundam tibi poculum H. napolnim ti, sororis filio infudit venenum (sc. in poculum) Ci. je natočil, latices inserto cornu inf. V., faucibus singulos sextarios per cornu (lijak iz roževine) Col., aurum alicui in os Plin., aliquid in naribus, per nares Col. vbrizgniti (brizgati v ...), cinis in aurem infusus Plin., vino infusus Macr. pijan; med.: infuso humore mitescere Cu. s tem da vteka, Oceanus infusus in multos sinus Plin., maria infusa terrae Plin., amnis litori infusus Mel.

2. metaf. vli(va)ti, (na)polniti kaj s čim, (raz)širiti po čem: in aures orationem inf. Ci. kapati v, aliquid eiusmodi auribus eius inf. Amm., id patulis imperatoris auribus Amm., ex his quae didicit aliqua magorum sensibus Amm., per aures nunc voce nunc pectine cantum Sil., vitiosi principos vitia infundunt in civitatem Ci.; med. teči v, doteči (dotekati), priteči (pritekati), vdreti (vdirati), (pri)valiti se v kaj: populus circo infusus V., hinc agmina infusa in Graeciam Cu., infusa per artus mens V. razširjena, animus infusus in mundo Ci., homines humiliores in alienum genus infunduntur Ci. se vrivajo. —

II.

1. polivati, razli(va)ti: nimbum desuper infundam V., humeris infundere rores V., cera infusa tabellis O., merum super altaria Suet.

2. pren. (o stvareh, snoveh) nasuti, obsuti, posuti, razsuti (razsipati): iumentis hordea Iuv., pulverem Cat., nix infusa V., margaritas mare litoribus infundit Cu. meče bisere na obrežje, jo posiplje z biseri, sagittas infundere ratibus Cu. obsuti s puščicami, humeris infusa capillos O. z lasmi, ki se spuščajo po ramah; med. razli(va)ti se = razprostreti (razsprostirati) se: iam sole infuso V. že je bilo sonce razlilo svojo svetlobo, cum sol in aliquem clausum locum infusus est Sen. ph. je prodrlo, tepor solis infusi Plin. iun.; occ. (kakor „razlit“) ležati: coniugis infusus gremio V. ali collo infusa mariti (amantis) O. ovit(a) okrog vratu.

kaplja|ti (-m) pipa ipd.: tröpfeln; (kapati na) träufeln; s česa: heruntertröpfeln, iz: auströpfeln, tröpfeln aus; skozi strop ipd.: durchtropfen; v kaj: hineintropfen in

manar teči, izvirati, izhajati

manar en agua potiti se, mezeti, kapati
manar sangre kri potiti