Zadetki iskanja
- яблоня f jablana
- я́блуня -і ж., jáblana -e ž.
- crabtree [krǽbtri:] samostalnik
botanika divja jablana, lesnika - doucin [dusɛ̃] masculin divja jablana
- jȁbučić m mlada jablana
- jȁbučina ž
1. debelo jabolko, velika jablana
2. bot. navadni podraščec, Aristolochia clematitis - Kulturapfel, der, gojeno jabolko; gojena jablana
- Zierapfel, der, Agronomie und Gartenbau okrasna jablana
- arbor, prvotno, pozneje skoraj samo pesn. arbōs, -oris, f
1. drevo: oleaster quidam, quae est arbor Aetnae in foro Ci., arbores et vites et ea, quae sunt humiliora Ci., arbores maiores et magis ramosae L.; z eksplikativnim gen.: arbor fici Ci. smokva, palmae Suet. palma, māli Ambr. jablana, Persici Lamp. breskev, abietis arbores L. jelke; pesn.: arbor Iovis O. hrast, Phoebi O. lovorika, Palladis O. oljka, Herculea V. topol; arbor felix Macr. srečno = sadno drevo, arbor infelix Vell., Plin. nesrečno = nerodovitno drevo, tudi vislice (gl. īnfēlīx); kolekt. drevje: ager arbore infecundus S., multa arbor et vitis Cu.
2. met. kar je narejeno iz drevesa
a) sleme, stiskalnik pri tlačilnici: Ca., Plin.
b) arbor māli V., Hier. ali arbor mālus Hyg. ali arbor navis Serv. jambor, jadrnik; isto nav. samo arbor: arbores caedere Lucan., non arbor erat relicta, non gubernator Petr., pendentes arbore nautae Sil., cum curvatur arbor, gubernacula gemunt Plin. iun., arbor aut aliud navis instrumentum Icti.
c) veslo: arbore fluctūs verberat V.
č) ladja: Pelias arbor O. ladja Argo.
d) metalno kopje: ferrata Stat.
3. pren. drevo (bajeslovni morski mnogonožec, ki ima baje noge kakor drevo veje): Plin. - gojen [ê] (-a, -o) živali ipd.: gezüchtet; kultiviert; Zucht- (biser die Zuchtperle, riba der Zuchtfisch, šampinjon der Zuchtchampignon); Kultur- (jablana der Kulturapfel, kvasovka die Kulturhefe, pašnik die Kulturweide)
- jáblanica (-e) f dem. od jablana piccolo melo
- necepljen pridevnik
1. (kdor ne prejme cepiva) ▸ oltatlannecepljeni otroci ▸ oltatlan gyermekekZaradi vse več necepljenih otrok imamo spet bolezni, ki smo jih prav s cepljenjem že izkoreninili. ▸ A gyermekek alacsony oltási szintje miatt olyan betegségek is újra megjelennek, melyeket már éppen az oltásoknak köszönhetően megszüntettünk.
Do izbruhov ošpic prihaja zaradi velikega števila necepljenih otrok. ▸ A nagyszámú oltatlan gyermek miatt képes a kanyaró újra és újra kitörni.
Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ Az oltás megakadályozhatja a betegség megjelenését az oltatlan gyermekeknél is, hiszen csökkenti az aktív fertőzöttek számát.necepljen pes ▸ oltatlan kutyaNecepljen pes, pri katerem so potrdili steklino, je bil iz celjske regije. ▸ A veszettnek bizonyult oltatlan kutya a celjei régióból származott.necepljen dojenček ▸ oltatlan csecsemőnecepljene osebe ▸ oltatlan személyek, oltatlanokOšpice so se povrnile zaradi naraščanja števila necepljenih oseb. ▸ A kanyaró az oltatlanok számának növekedése miatt ismét felütötte fejét.necepljena žival ▸ oltatlan állatNecepljene živali, ki so prišle v stik s steklo živaljo, je treba usmrtiti. ▸ Azokat az oltatlan állatokat, amelyek veszett állattal érintkeztek, el kell altatni.necepljeni ljudje ▸ oltatlan emberek
2. (o razmnoževanju rastlin) ▸ oltatlannecepljen trta ▸ oltatlan tőkenecepljen jablana ▸ oltatlan almafanecepljena sorta ▸ oltatlan fajtaTrto so razmnoževali z necepljenimi ukoreninjenimi potaknjenci. ▸ A tőkét oltatlan gyökeres dugványokkal szaporították.
Cepljeni orehi zarodijo v 2.-7. letu (necepljeni v 9.-25. letu). ▸ Az oltott dió a 2–7. évben hoz termést (az oltatlan a 9–25. évben). - sadno drevo stalna zveza
(vrsta drevesa) ▸ gyümölcsfa
Doma imam nekaj sadnih dreves (hruška, breskev, jablana). ▸ Otthon van néhány gyümölcsfám (körte, barack, alma). - vŕh (-a) m
1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo
2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite
3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie
4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo
5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese
6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice
7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica
8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica
9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice - yield2 [ji:ld] prehodni glagol
donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
(redko) uvideti, priznati
to yield 10% donašati 10%
to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
to yield consent privoliti
to yield due honours izkazati dolžne časti
to yield the point priznati poraz (v debati)
to yield a profit trgovina prinesti dobiček
to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
to yield precedence to s.o. dati komu prednost
to yield submission podvreči se
to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
to yield one's rights odreči se svojim pravicam
to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
neprehodni glagol
donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
zaostajati (to za)
to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
to yield to conditions privoliti v pogoje
to yield to despair vda(ja)ti se obupu
the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
to yield to temptation podleči skušnjavi
to yield under pressure popustiti pod pritiskom
to yield to the times prilagoditi se časom (času)
they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti - μαλίς, ίδος, ἡ jablana.
- μηλέα, ἡ, ion. -έη (μῆλον) jablana.