Franja

poširano jajce stalna zveza
(jed) ▸ buggyantott tojás

trdo kuhano jajce stalna zveza
(jed) ▸ főtt keménytojás

velikonočno jajce stalna zveza
(pirh; pisanica) ▸ húsvéti tojás
Sopomenke: pirh

vražje jajce srednji spol rastlinstvo, botanika das Hexenei

ballock [bǽlək] samostalnik
avstralsko, vulgarno jajce, modo
množina neumnost, traparija

blanquillo belkast, bel; moški spol ozimno žito; Mehika jajce

cacchione m

1. jajce (muhe ali druge žuželke); čebelja ličinka

2. južnoital. zajec

coco [kɔko] masculin (= noix féminin de coco) kokosov oreh; familier jajce; populaire, péjoratif komunist; féminin, familier kokain; masculin, péjoratif nesimpatična oseba; populaire glava; vrsta pijače; (familier)

à la noix de coco, à la noix čuden
ce pauvre coco est fatigué ta revček (= otrok) je utrujen
mon coco! moj srček! (o otroku)
coco déplumé (populaire) plešasta glava
un drôle de coco čudak
n'avoir rien dans le coco (populaire) imeti prazen želodec, biti tešč
avoir le coco fêlé (populaire) biti prismojen
dévisser le coco à quelqu'un (populaire) zadaviti koga

egg¹ [eg] samostalnik
jajce
sleng letalska bomba
ameriško, sleng neotesanec, fant, dečko

in the egg v zarodku
sleng a bad egg pokvarjenec
sleng a good egg dober dečko
like a Curate's egg samo deloma dober, v splošnem pa slab
to have (ali put) all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to teach one's grandmother to suck eggs pišče več od koklje ve
sleng goose egg ničla, nič
to crush in the egg v kali zatreti
as full as an egg do vrha poln
to get eggs for one's money preveč plačati
to lay eggs nesti jajca
vojska sl polagati mine
as sure as eggs is eggs popolnoma gotovo
to tread upon eggs hoditi zelo oprezno
hard-boiled egg v trdo kuhano jajce
soft-boiled egg v mehko kuhano jajce
poached egg skrknjeno jajce
wind (ali addle) egg gnilo jajce
white of egg beljak
yolk of egg rumenjak
fried eggs pečena jajca "na oko"
scrambled eggs cvrtje

Ei, das, (-s, -er) jajce, bei Insekten und kleinen Tieren: jajčece; figurativ Eier denar; 100 Eier 100 mark; Sport bei der Skifahrt: preža; Eier legen nesti jajca, figurativ odmetavati bombe; Eier ausbrüten valiti; aus dem Ei schlüpfen/kriechen zvaliti se; ein Ei trennen ločiti rumenjak od beljaka; ein Ei legen , znesti jajce, (scheißen) posrati se; ein dickes Ei neprijetna/dvomljiva zadeva; dicke Eier haben biti spolno bolan; das Ei des Kolumbus Kolumbovo jajce; wie aus dem Ei gepellt kot iz škatlice; wie auf (rohen) Eiern kot po jajcih; sich gleichen wie ein Ei dem anderen biti si podoben kot jajce jajcu

huevo moški spol jajce

huevo crudo surovo jajce
huevo fresco (del día) sveže j.
huevo de Pascua pirh, pisanica
huevo al plato posajeno j.
blanco (de) huevo beljak
parecerse como un huevo a otro biti si podoben kot jajce jajcu
huevos blandos mehko kuhana jajca
huevos borrachos umešana jajca
huevos duros trdo kuhana jajca
huevos estrellados, huevos al plato posajena jajca
huevos fritos ocvrta jajca
huevos pasados por agua, huevos en cáscara mehko kuhana jajca
huevos revueltos umešana jajca
empollar (sacar) los huevo izleči jajca

igrácija ž zastar. jajce, ki so ga učenci ob četrtkih prinašali učitelju, da jim je dovolil igrati se

jáje jája, jàjeta s mn. jája, rod. jájā, daj. jàjima
1. jajce: kuhano, prženo, rovito, rovitano jaje
2. modo: zbog bolesti izvadili su mu jedno jaje
3. premična utež na enokraki tehtnici, kembelj: kantarsko jaje
4. pirh: uskršnje jaje
5. tražiti dlaku u -u, podmetnuti komu kukavičje jaje, u tuđe gnijezdo; bolje svoje jaje nego tuđa kokoš; sličan kome kao jaje jajetu; Kolumbovo jaje

ljȕska ž
1. lupina, luščina: ljuska od oraha, jajeta, od voćaka
2. luskina: ljuska od ribe
3. trska, iver: ljuska od tesanja
4. dial. jajce

œuf [œf] masculin jajce

blanc masculin, jaune masculin d'œuf beljak, rumenjak
œuf à la coque (ali mollet), dur mehko, trdo kuhano jajce
œuf au gratin pečeno jajce z naribanim sirom
œuf sur le plat jajce na oko
œufs brouillés, frits umešana, ocvrta jajca
œufs de Pâques pirhi
-s pochés zakrknjena jajca
œufs de poisson ikre
œufs à la Russe ruska jajca
(populaire) quel œuf! kakšen bedak!
dans l'œuf v kali, v zarodku
écraser la révolte dans l'œuf zatreti upor v kali
donner un œuf pour avoir un bœuf (figuré) napraviti dobro zamenjavo, za majhno uslugo dobiti veliko
être plein comme un œuf biti nabito poln, familier nažrt
marcher sur des œufs hoditi po jajcih, oprezno hoditi
va te faire cuire un œuf! pojdi in znajdi se!
mettre tous ses œufs dans le même panier vse na eno karto staviti
pondre ses œufs (figuré) sedeti v toplem gnezdu
se ressembler comme deux œufs biti si podoben kot jajce jajcu
il tondrait un œuf strašansko skop je
ne savoir pas tourner un œuf biti zelo neroden
on ne fait pas d'omelette sans casser des œufs za dosego cilja je treba tudi kaj žrtvovati

ou ouă n jajce
□ ou de Paşti pirh

ovi- predpona
jajce

ovum [óuvəm] samostalnik (množina ovum ova)
biologija jajce

ōvum -ī, n (iz *ōu-om; prim. gr. ᾠόν, lezboško ὤιον [iz *ōu̯i̯-om], dor. ὤεον (iz ὤƑεον [<*ōu̯ei̯-om] „kar spada k ptici“, „kar najdemo pri ptici“, „ptičji produkt“; prim. lat. avis), sl. jajce, got. ada, stvnem. ei, nem. Ei, ang. egg)

1. jajce: O., H., V., Suet., Cels., Cael., Lamp. idr., ovi putamen Col., Plin. jajčja lupina, o. parĕre, gignere Ci. ali facere Varr. ali edere Plin. ali ponere O., Col. (z)nesti (leči). Rim. obedi so se začeli z jajci in končali s sadjem; od tod preg.: integram famem ad ovum affere Ci. ep. do jajca = do začetka obeda, ab ovo usque ad māla H. „od jajc do jabolk“, po naše „od juhe do posladka“ = od začetka do konca; v povezavi z mitološko zgodbo o Ledi (gl. Lēda): nec gemino bellum Troianum orditur ab ovo H., ovo prognatus eodem H. = Kastorjev brat Poluks.

2. metaf. jajce, ena izmed 7 jajčastih podob na dirkališču v cirkusu; spominjala je na jajce, iz katerega sta prišla Kastor in Poluks, zaščitnika cirkuških umetnosti. Po teh jajcih so šteli kroge na dirkališču; po vsakem krogu so vzeli eno jajce z njegovega podstavka (fala): ovum sublatum est Varr., ova ad notas curriculis numerandis L.

3. meton. mera jajčje lupine (= kolikor drži jajčja lupina): tribus ovis Plin.

partus -ūs, m (parĕre)

1. roditev, rojevanje, rôdnja, porod (o ženskah in samicah živali): Ci. idr., Diana adhibetur ad partūs Ci., aliquem partu dare, edere, reddere, eniti, creare O. koga (po)roditi, dicuntur geminae pestes cognomine Dirae, quas et Tartaream Nox intempesta Megaeram uno eodemque tulit partu V. hkrati roditi, partus tempus adventat Macr., cum aliquo uno partu editum esse Eutr., quando partus tempus advenerit Vulg., uxor in partu perierat Sen. rh., ex partu decedere Asc.; (o živalih) (s)kotitev, povŕg: Varr., (o kokoših) nesenje: Col.; (o ribah) drst, drstenje, drstitev: H., Plin.; metaf. o trojanskem konju: Pergama partu inflammare nocturno Graiugenarum Lucr.; pren.: Graeciae oratorum partūs atque fontes Ci. porodi in viri = začetek in izvir.

2. (o moškem spolu) zaploditev, oploditev, spočetje (= gr. τόκος): Ci. poet., Varr.

3. meton.
a) čas poroda: cum adpropinquare partus videretur Ci., luna graviditates et partūs adfert Ci., gravidae coniugis aures vocibus his monuit, cum iam prope partus adesset O.
b) telesni plod (sad), otrok, dete, mladič: Latona partu gravida T., deûm partus V. božanski sin, partus terrae H. = Giganti, partus Ledae Pr. = Helena in Klitajmnestra, bicipites hominum aliorumve animalium partus T., bestiae pro suo partu propugnant Ci., ferae partus suos diligunt Ci., partum ferre ali gerere Plin. noseča (breja) biti, partum edere (o ženski) (po)roditi, (o živalih) skotiti, povreči: Ci. idr., plures enixa partus L., coniux sex partus enixa T., partūs abigere T., partum sibi medicamentis abigere Ci. = partum elidere Cels., Plin.; partus pri kokoših = jajce: Ap.; metaf. o rastl. sad, plod: Varr., Col., Plin.; pren. sad: neque concipere aut edere partum mens potest, nisi … Petr.

Opomba: Dat. sg. partū: Pr.; dat. in abl. pl. partubus: H., nenavaden partibus: Ap.; star. gen. sg. partī: Pac. in partuis Varr.