Franja

Zadetki iskanja

  • яблоня f jablana
  • я́блуня ж., jáblana -e ž.
  • crabtree [krǽbtri:] samostalnik
    botanika divja jablana, lesnika
  • doucin [dusɛ̃] masculin divja jablana
  • jȁbučić m mlada jablana
  • jȁbučina ž
    1. debelo jabolko, velika jablana
    2. bot. navadni podraščec, Aristolochia clematitis
  • Kulturapfel, der, gojeno jabolko; gojena jablana
  • Zierapfel, der, Agronomie und Gartenbau okrasna jablana
  • arbor, prvotno, pozneje skoraj samo pesn. arbōs, -oris, f

    1. drevo: oleaster quidam, quae est arbor Aetnae in foro Ci., arbores et vites et ea, quae sunt humiliora Ci., arbores maiores et magis ramosae L.; z eksplikativnim gen.: arbor fici Ci. smokva, palmae Suet. palma, māli Ambr. jablana, Persici Lamp. breskev, abietis arbores L. jelke; pesn.: arbor Iovis O. hrast, Phoebi O. lovorika, Palladis O. oljka, Herculea V. topol; arbor felix Macr. srečno = sadno drevo, arbor infelix Vell., Plin. nesrečno = nerodovitno drevo, tudi vislice (gl. īnfēlīx); kolekt. drevje: ager arbore infecundus S., multa arbor et vitis Cu.

    2. met. kar je narejeno iz drevesa
    a) sleme, stiskalnik pri tlačilnici: Ca., Plin.
    b) arbor māli V., Hier. ali arbor mālus Hyg. ali arbor navis Serv. jambor, jadrnik; isto nav. samo arbor: arbores caedere Lucan., non arbor erat relicta, non gubernator Petr., pendentes arbore nautae Sil., cum curvatur arbor, gubernacula gemunt Plin. iun., arbor aut aliud navis instrumentum Icti.
    c) veslo: arbore fluctūs verberat V.
    č) ladja: Pelias arbor O. ladja Argo.
    d) metalno kopje: ferrata Stat.

    3. pren. drevo (bajeslovni morski mnogonožec, ki ima baje noge kakor drevo veje): Plin.
  • gojen [ê] (-a, -o) živali ipd.: gezüchtet; kultiviert; Zucht- (biser die Zuchtperle, riba der Zuchtfisch, šampinjon der Zuchtchampignon); Kultur- (jablana der Kulturapfel, kvasovka die Kulturhefe, pašnik die Kulturweide)
  • jáblanica (-e) f dem. od jablana piccolo melo
  • necepljen pridevnik
    1. (kdor ne prejme cepiva) ▸ oltatlan
    necepljeni otroci ▸ oltatlan gyermekek
    Zaradi vse več necepljenih otrok imamo spet bolezni, ki smo jih prav s cepljenjem že izkoreninili. ▸ A gyermekek alacsony oltási szintje miatt olyan betegségek is újra megjelennek, melyeket már éppen az oltásoknak köszönhetően megszüntettünk.
    Do izbruhov ošpic prihaja zaradi velikega števila necepljenih otrok. ▸ A nagyszámú oltatlan gyermek miatt képes a kanyaró újra és újra kitörni.
    Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ Az oltás megakadályozhatja a betegség megjelenését az oltatlan gyermekeknél is, hiszen csökkenti az aktív fertőzöttek számát.
    necepljen pes ▸ oltatlan kutya
    Necepljen pes, pri katerem so potrdili steklino, je bil iz celjske regije. ▸ A veszettnek bizonyult oltatlan kutya a celjei régióból származott.
    necepljen dojenček ▸ oltatlan csecsemő
    necepljene osebe ▸ oltatlan személyek, oltatlanok
    Ošpice so se povrnile zaradi naraščanja števila necepljenih oseb. ▸ A kanyaró az oltatlanok számának növekedése miatt ismét felütötte fejét.
    necepljena žival ▸ oltatlan állat
    Necepljene živali, ki so prišle v stik s steklo živaljo, je treba usmrtiti. ▸ Azokat az oltatlan állatokat, amelyek veszett állattal érintkeztek, el kell altatni.
    necepljeni ljudje ▸ oltatlan emberek

    2. (o razmnoževanju rastlin) ▸ oltatlan
    necepljen trta ▸ oltatlan tőke
    necepljen jablana ▸ oltatlan almafa
    necepljena sorta ▸ oltatlan fajta
    Trto so razmnoževali z necepljenimi ukoreninjenimi potaknjenci. ▸ A tőkét oltatlan gyökeres dugványokkal szaporították.
    Cepljeni orehi zarodijo v 2.-7. letu (necepljeni v 9.-25. letu). ▸ Az oltott dió a 2–7. évben hoz termést (az oltatlan a 9–25. évben).
  • sadno drevo stalna zveza
    (vrsta drevesa) ▸ gyümölcsfa
    Doma imam nekaj sadnih dreves (hruška, breskev, jablana). ▸ Otthon van néhány gyümölcsfám (körte, barack, alma).
  • vŕh (-a) m

    1. cima, vetta, sommità:
    najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
    kopast, stožčast vrh mammellone, cono
    skalnat vrh cima rocciosa
    jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
    vrh zvonika la cima del campanile
    povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
    anat. pljučni vrh apice polmonare
    valovni vrh cresta d'onda
    mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
    arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
    navt. vrh jamborja riva
    hidr. vrh jeza pignone
    teh. vrh plamena dardo

    2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
    pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
    vrh jezika punta della lingua
    knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

    3. (površina, gladina) superficie:
    priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

    4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
    naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

    5. apice, culmine, apogeo; punta:
    uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

    6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
    strankarski vrh il vertice di un partito
    konferenca na vrhu conferenza al vertice

    7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
    biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

    8. (najvišja uvrstitev) cima:
    z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

    9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
    bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
    žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
    mera polna do vrha il colmo della misura
    pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
    pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice
  • yield2 [ji:ld] prehodni glagol
    donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
    (redko) uvideti, priznati

    to yield 10% donašati 10%
    to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
    to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
    to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
    to yield consent privoliti
    to yield due honours izkazati dolžne časti
    to yield the point priznati poraz (v debati)
    to yield a profit trgovina prinesti dobiček
    to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
    to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
    to yield precedence to s.o. dati komu prednost
    to yield submission podvreči se
    to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
    yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
    to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
    to yield one's rights odreči se svojim pravicam
    to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
    to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
    neprehodni glagol
    donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
    zaostajati (to za)

    to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
    this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
    to yield to conditions privoliti v pogoje
    to yield to despair vda(ja)ti se obupu
    the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
    to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
    to yield to temptation podleči skušnjavi
    to yield under pressure popustiti pod pritiskom
    to yield to the times prilagoditi se časom (času)
    they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti
  • μαλίς, ίδος, ἡ jablana.
  • μηλέα, ἡ, ion. -έη (μῆλον) jablana.