Franja

entgegenstrecken iztegniti k, iztegovati k, pomoliti

pandiculor -ārī (pandus, pandere) iztegovati (pretegovati, stegovati) se, lécati se: ut pandiculans oscitatur Pl.

prō-tendō -ere -tendī -tentum in (poklas. pesn.) -tēnsum (prō in tendere)

1. (iz)prožiti, (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): Enn. fr., Cat., Plin., Q., Hier., Lact. idr., dextram V., Cu., Sil., manūs, cervicem, filium T., brachia in mare O., hastas dextris V., protentis hastis T.; zevg.: oculos dextramque V. povzdigniti; protendi med. raztezati se, segati, sezati, moleti, iztegovati se, pomaljati se: Sen. tr., Amm., Aur. idr., per iuga Caucasi protenditur ad Bactros usque gens Medorum Plin., digitus medius longissime protenditur Plin., temo protentus in octo pede V. osem čevljev dolgo, usque ad colla repente cornipedum protentus (sc. Hiberus) Sil. narasel.

2. metaf. (časovno) raztegniti (raztegovati, raztezati), podaljšati (podaljševati): a sole orto usque ad diei extimum pugna protenta Amm., Ausoniae atque Italis tempus protendere regnis cura fuit Sil.; occ. (v izgovarjanju) potegniti (potezati), podaljš(ev)ati: praepositiones producere atque protendere Gell., utramvis partem in plura verba Ps.-Ap., praepositiones barbare protendere Gell.

rubber² [rʌ́bə]

1. samostalnik
kavčuk, gumi; radirka
(= rubber tire, rubber tyre) gumasti obroč (pnevmatika) na kolesu
množina, ameriško, pogovorno galoše, gumasti čevlji

rubber for packing tehnično tesnilni gumi
india-rubber gumica, radirka

2. pridevnik
gumast

rubber boat gumast čoln
rubber cement gumijeva raztopina, kavčukast kit
rubber solution gumijeva raztopina

3. prehodni glagol
gumirati; premazati, prevleči z gumo
neprehodni glagol
ameriško vrat iztegovati (od radovednosti); poželjivo gledati

rubberneck [rʌ́bənek]

1. samostalnik
ameriško, sleng oseba, ki se trudi, se napenja, da bi nekaj videla, zlasti iz radovednosti; zijalo, radovednež; radoveden turist, ki si ogleduje znamenitosti

rubberneck wagon ameriško izletniški avtobus za turiste, ki si ogledujejo znamenitosti

2. pridevnik
radoveden, radogleden

3. neprehodni glagol & prehodni glagol
iztegovati vrat; truditi se, napenjati se, da bi nekaj videli (zlasti iz radovednosti); poželjivo gledati, radovedno motriti

вытягиваться, вытянуться iztegovati se, iztegniti se; zravnati se;
мальчик вытянулся dečko se je potegnil (je zrasel);
лицо его вытянулось obraz se mu je podaljšal

растягиваться, растянуться raztegovati se, raztegniti se; iztegovati se, iztegniti se, pasti po tleh; zavleči se

ausrenken ein Glied: izpahniti si; sich den Hals ausrenken iztegovati vrat

hasta -ae, f (prim. umbr. hostatu = lat. hastatos, umbr. anostatu = lat. non hastatos)

1. palica, drog, kol, ročník: pampinea h. O. trs, tirs (thyrsus gr. ϑύρσος), Bakhova palica, pampineis agitat velatam frondibus hastam O., pampineas gerunt … hastas V., cōmat virgineas hasta recurva comas O. paličica; occ. kopjišče: hastae gramineae Ci. (gl. grāmineus), hasta pura V., Pr., Iust. neokovano kopjišče, znak (gr. σκῆπτρον) božanstev, vladarjev in svečenikov, pa tudi častno darilo hrabrim vojakom: Suet., večkrat tudi samo hasta: hastae (sc. purae), vexillum, phalerae, alia militaria dona S., donatus est ab Apronio torquibus et hastā (sc. purā) T.

2. sinekdoha sulica, (metalno) kopje, oščep: hasta amentata Ci. in (pren.) amentatas hastas torquere oratoris lacertis Ci., hastā transfixus erat Ci., eminus hastis, comminus gladiis uti Ci., hastas (hastam Cu.) vibrare Ci., hastam evellere Ci., Cu., hastā proiectā N., h. ferrata L., infestā hastā V., hastam iacĕre V., T., hastam eminus conicere V., hastam in latus contorquere V., contorquere in hostīs hastam Sil., hastam speciosissime contorquere Q., hastam mittere, — dirigere in hostem O., aeratae (acutae, praeacutae) cuspidis hasta O., hastae cuspis Iust., extrahere e vulnere hastam Cu., praelongas hastas non protendere, non colligere T. ne naprej iztegovati, ne nazaj potegovati, h. militaris Suet., h. caelibaris (gl. caelibāris), hastae insistere Aur. na (ležečem) kopju stati; preg.: abiecit hastas Ci. „puško je vrgel v koruzo“ = pogum je izgubil, — mu je upadel, ne misli več na obrambo.

3. meton.
a) (javna) dražba; kadar so vojni plen ali kako zasebno imetje javno prodajali ali dajali v zakup državne dohodke, so za označitev kraja in zakonite oblasti natikali sulico ali jo zasajali v zemljo, od tod: h. venditionis Ci., emptio ab hasta Ci., h. infinita Ci. neskončna dražba, hastam pro aede Iovis Statoris ponere (natakniti) Ci., cum Sulla hastā positā bona bonorum virorum in foro venderet Ci. kadar je … , ko je bil nataknil sulico (= … na javni dražbi), prodajal, ad hastam publicam numquam accessit N. nikdar se ni udeležil javne dražbe državnih dohodkov, tako tudi: ad hastam suam (= censorum) accedere L., sub hasta vendere L. ali hastae subicere Suet., Fl. na javni dražbi prodajati, sub hasta vēnire Fl., ex auctionibus hastae Suet. iz javnih dražb, ius hastae T. pravica javne dražbe, ad hastam locare Col.
b) tudi centumviri so natikali sulico, kadar so sodili: centum gravis hasta virorum Mart. sodišče centumvirov, — 100 mož, hastam centumviralem cogere Suet. sklicati sodišče 100 mož.

Opomba: Pisava asta zaradi napačnega izvajanja iz āstō, āre.

iztégati (-am) imperf. glej iztegovati

iztegníti iztegováti to stretch (out); to extend; to reach out

iztegníti, iztegováti se to stretch oneself out
iztegníti, iztegováti roke (noge) to stretch (out) one's arms (one's legs)
iztegníti, iztegováti vrat to stretch one's neck
samó roko iztegnite za to you have only to reach out your hand for it
hrast je iztegoval svoje veje nad kočo the oak spread (ali stretched) its branches over the cottage

iztégniti (-em) | iztegováti (-újem)

A) perf., imperf. estendere, stendere, allungare:
iztegniti roko stendere la mano
izstegniti vrat allungare il collo
iztegniti jezik dire, spifferare
iztegovati jezike malignare, sparlare
pren. iztegniti pete tirare le cuoia
evf. iztegovati prste rubare, sgraffignare
iztegniti vse štiri od sebe stravaccarsi
evf. iztegovati roko mendicare
pren. iztegovati vrat curiosare, osservare con curiosità

B) iztégniti se (-em se) /iztegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. stendersi, sdraiarsi

iztézati (-am) imperf. glej iztegniti | iztegovati

pŕst (-a) m

1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

stégniti (-em) | stegováti (-újem) perf., imperf. glej iztegniti | iztegovati

stegováti (-újem) imperf. glej iztegniti | iztegovati

táca (-e) f

1. zampa:
mačja, medvedja, pasja taca zampa di gatto, di orso, di cane

2. pejor. piede, mano:
taca ga boli gli duole il piede

3. teh. piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. iztegovati tace po tuji lastnini, po tujem imetju cercare di appropriarsi dei beni altrui
pren. vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
pritisniti taco pri kolovratu premere sul pedale dell'arcolaio
bot. medvedje tace (rumena griva) manine, ditola gialla (Clavaria flava)
bot. medvedove tace panace comune (Heracleum sphondylium)

vrát cou moški spol ; (grlo) gorge ženski spol ; (konjski) encolure ženski spol ; (steklenični) goulot moški spol ; (violine) manche moški spol

trd vrat (medicina) torticolis moški spol
vrat (grlo) me boli j'ai mal à la gorge
na vrat na nos (figurativno) précipitamment, en toute hâte, à la hàte
vrat zoba (anatomija) collet moški spol d'une dent
iztegovati vrat allonger (ali tendre) le cou
tičati do vratu v dolgovih être dans les dettes, être endetté jusqu'au cou, avoir des dettes par-dessus la tête
zaviti komu vrat tordre le cou (ali popularno le kiki) à quelqu'un
zlomiti si vrat se casser (ali se rompre) le cou

vrát cuello m (tudi anat) , (zlasti pri živalih) pescuezo m ; (grlo) garganta f ; (tilnik) nuca f ; (steklenični tudi) gollete m

trd vrat (med) tortícolis f
na vrat na nos (fig) precipitadamente; atropelladamente, fam de golpe y porrazo
vrat (grlo) me boli tengo dolor de garganta
iztegovati vrat alargar el cuello
prerezati komu vrat degollar (ali cortar el cuello) a alg
privezati za vrat amarrar por el cuello
zaviti komu vrat retorcer el cuello (ozir. el pescuezo) a alg
vreči se, pasti komu okoli vratu abrazar a alg, echar a alg los brazos al cuello
zlomiti komu vrat desnucar a alg, fam romper la crisma a alg
zlomiti si vrat desnucarse, fam romperse la crisma
tičati do vratu v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
tičati do vratu v delu estar agobiado de trabajo
zgrabiti koga za vrat coger a alg por el cuello
imeti kaj na vratu (fig) tener sobre las espaldas (ali sobre las costillas) a/c