Franja

exeō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. intr.

1. ven iti, iziti, oditi, odhajati, odpotovati, odriniti, izseliti se: dum … exeo Pl., cum Catilinae dies exeundi constituta est Ci., vivum exire Ci., Vell. rešiti se, ut tum exirent N. Od kod? z adv.: exire inde Pl., hinc ab Thaide Ter., hinc N., nulla hinc exire potestas V. uiti, uteči; z abl.: portā Pl., portis apertis V., domo Pl., Ci., C., castris C., saeptis, statione V., fornice H.; s praep.: ex urbe Pl., Ci., e balneo, e patria Ci., e finibus suis, ex castris C., e conspectu V., de cavea, de triclinio, de provincia Ci., ab urbe L. Kam?: foras Pl., Varr., ad te Pl., ad me Ter., legati ad eos exierunt Ci., exire in alias domos tamquam in colonias Ci., in provinciam C., in luminis oras Lucr., ne solus rusve peregreve exirem H. da ne bi sam potoval; s sup.: exire praedatum in agrum Romanum L.; pesn. z inf.: eximus intus ludos visere Pl., exierant dare veris opes Stat. V pass. brezos.: crepuit ostium, exitur foras Pl., nollem huc exitum Ter. rad bi, da ne bi bil (da nisem) … izšel, uti inde exiri possit Ca., quā in Novam viam exitur Varr., non posse exiri C. da ni možno izseliti se; occ.
a) (iz)stopiti (i)z ladje, izkrcati se, stopiti na suho: Ostiae … eum exire posse Ci., exire de navi Ci. ep., neminem ex nave exire passus est N., exire in terram ci., N.
b) voj. vzdigniti se na vojsko, odriniti, iti na vojsko, na boj(išče): exitum est maxumā copiā Pl., cum paludatus exisset Ci., ex Italia ad bellum civile exire Ci., exire (sc. castris) de tertia vigilia C., ad pugnam V., L., in aciem L., extra vallum L.; (o ladjah) odjadrati, odpluti: prius quam classis exiret, cum classis exisset N.

2. (o stvareh)
a) (o tekočinah) izteči (iztekati): ut … e visceribus sanguis exeat Poeta ap. Ci., veterem exire cruorem passa O.
b) (o vodovju) α) iztekati se, izlivati se: per septem portus in maris aquas O., in Scythicum sinum Mel. β) čez bregove stopiti, čez bregove udariti: cum spumeus amnis exīt (= exiit) V. γ) pritekati, izvirati: fons solo exit V.
c) (o rastlinah) (pri)kliti iz … , poganjati: Varr., quae (arbor) stirpibus exit ab imis V., exit pampinus de stamine O., lupinus agro limoso exit Col., folia a radice exeunt Plin.
č) (o žrebu) iz žrebovnice iziti, izhajati, izžrebati se: Lamp., exit sors ci., cuius nomen exisset Ci. je bilo izžrebano, senatores, qui C. Verre sortiente exirent Ci., primus ante omnīs exit locus … V., omnium versatur urnā serius ocius sors exitura H.
d) pesn. na dan priti, na dan prihajati, posta(ja)ti, pojaviti (pojavljati) se: currente rota cur urceus exit? H., cum ipsis vocibus … exeunt gestus Q.
e) (o besedah) priti (prihajati) iz ust: verbum, oratio exit Ci., nihil non consideratum exibat ex ore Ci., nihil insolens (nobena ošabna beseda) ex eius ore exiit N., maligna et vix exeuntia verba Sen. ph.
f) iztekati se v kaj: artius exit in spatium (Bosporus Thracicus) Mel.
g) vzdigniti (vzdigovati) se, kvišku, v zrak odleteti, vzleteti, vzpe(nja)ti se, kvišku moleti: exire in auras Lucr. (o ognju), curribus auras in aetherias V., hic mihi domus exit V. se mi dviga, mi stoji, ubi (vites) exierint V. so se vzvile, exit ad caelum arbos V., colles exire videntur O., ut (novellae) in altitudinem exeant Plin.

3. pren.
a) iti iz (s) česa, izstopiti iz (s) česa, zapustiti (zapuščati) kaj: e(x) vita Ci., ali de vita Ci., Plin. iun. iti s tega sveta, zapustiti ga, umreti, e patriciis exire Ci. izstopiti iz patricijskega stanu, memoriā exire (z ACI) L. izginiti iz spomina, pozabiti se, opus laudabile, numquam a memoria hominum exiturum Sen. ph., exire de (e) potestate (sc. mentis) Ci. ali a se Petr. „iz svoje lastne oblasti priti“ = iz uma priti, pamet izgubiti, (v pf. tudi =) ne biti več gospodar samega sebe, me studio gloriae exisse Ci., exire servitio V. uiti mu, rešiti se ga; de sponte eius (filiae), id est de voluntate exire Varr. odpovedati se svobodnemu razpolaganju z njo.
b) zaiti v kaj: necesse est exeat in immensum cupiditas Sen. ph. = se mora vsekakor neizmerno razpasti.
c) occ. α) izkopati se iz … : aere alieno (iz dolgov) exire Ci. β) med ljudi priti, v javnost prodreti, raznesti (raznašati) se, razširiti (razširjati) se (pogosto z ACI): fama exierat N., si in turbam exisset N., opinio etiam sine auctore exierat L., exiit opinio Suet., in vulgus exire et posteris prodi Plin. iun., ea res prodita est et in vulgus exivit Gell. γ) (o času) miniti (minevati), poteči (potekati), preteči (pretekati): quinto anno exeunte Ci. konec petega leta, exeunte hieme S., dies exit censurae, indutiarum dies exierat L., nullus mihi per otium dies exit Sen. ph., securus tibi et laetus dies exit Plin. iun. δ) mero ali mejo prekoračiti, preseči (presegati), raztegniti (raztezati) se: vide, ne novenae istae partes non exeant extra pecoris minoris ac maioris nomen Varr., vestra vita, licet supra mille annos exeat, in artissimum contrahetur Sen. ph., probationes in tertium diem exierunt Plin. iun.; (o dogodkih) spadati, priti na (v) … , biti na (v) … : exit … in Maias sacrum Florale Kalendas O., exire in hunc mensem O., in urbis nostrae ducentesimum annum Plin. ε) nagniti (nagibati) se na kaj, obrniti se zoper koga: exire in iram Lucan. razjeziti se, in aliquem Stat. besneti. ζ) v govoru zaiti, zahajati, zastraniti (zastranjevati): in allegorias et aenigmata, in laudes Castoris et Pollucis Q.

— II. trans. (večinoma pesn.)

1. (podobno glag. excedere) iti čez kaj, prekoračiti kaj, preseči (presegati) kaj: limen Ter., flumen, Avernas valles, modum O., lubricum iuventae T.

2. (podobno glag. effugere) uiti, (iz)ogniti (izogibati) se komu, čemu: feros exibant dentis adactūs Lucr., corpore tela modo atque oculis … exit V., vim viribus exit V. odbija, venientem eludit et exit Stat., exire ictūs Ambr.

Opomba: Nenavadne obl.: impf.: exiebant It.; pf.: exīt (= exiit) Pl., V.; fut. act.: exeam Vulg., exies Luc., Vulg., exiet Sen. ph., Eccl., exient Lact.

exsistō in existō -ere -stitī (extitī)

I. intr.

1. izstopiti (izstopati), nastopiti (nastopati), vstati: conaris hoc dicere neminem exstitisse, qui Quinctium defenderet Ci. da ni nihče nastopil, reliqua, quibus (za kar) domini non exstitere L. Od kod? z abl: spelunca, qua Ditem patrem ferunt repente … exstitisse Ci., exsistere mediā alvo O.; s praep.: ab ara, de terra, ex arvis Ci., ab inferis L.

2. occ.
a) na dan (na vrh) priti (prihajati), pokazati se, prikazati se: equus submersus voraginibus non exstitit Ci., in media ferme urbe armati terrā (iz podkopa) exsistebant Cu.
b) voj. prodreti, planiti iz … : qui signo dato omnes e latebris exsisterent L., exsistere ex collibus primis Auct. b. Afr.
c) (nastajajoč) vzdigniti (vzdigati) se, pojaviti (pojavljati) se, nasta(ja)ti, roditi se: a media fronte inter aures unum cornu exsistit C., palma … ex pavimento exstitisse ostendebatur C., existere terris Lucr. (o živalih), stercore de taetro Lucr. (o črvih); pren.: scriptum est … vocem ab aede Iunonis extitisse Ci. da se je oglasilo, fons exsistit L., O. izvira.

3. pren.
a) nasta(ja)ti, posta(ja)ti, nastopiti, bi(va)ti: lacum repente exstitisse Ci., ut illa flamma divinitus exstitisse videatur Ci., magna … in ipsis operibus flamma exstitit Hirt., intolerabilis aestus exsistit, acrior flatus exsistit Cu., discidium exstiterat, bellum exsistit ex Sicilia, ex luxuria exsistat avaritia necesse est, in qua (tertia parte animi) irarum existit ardor, exsistit autem hoc loco quaestio subdifficilis, nisi Ilias illa extitisset Ci., exsistit motus, tanta malacia repente exstitit, magna inter eos controversia exsistit, plerumque in calamitate ex amicis inimici exsistunt C., nihil exstitit nobilius N., ne qua vis exsisteret N., exstitit externum bellum L., tumultus Suet.; z dat.: dictis captivorum fides exstitit L. izpovedi so … se potrdile (= uresničile), promisso fides exstitit Cu. kar je obljubil, je tudi izpolnil. V logičnem pf. = biti: si extitisset in rege fides Cu. ko bi bila. S predik. določilom α) v nom.: ego huic causae patronus extiti Ci., harum rerum Torquatus particeps exstitit Ci. je postal, timeo, ne in eum exsistam crudelior Ci. ep., magnus omnium iudicio vir exstitit N. se je izkazal velikega moža, in praetura novarum tabularum auctor exstitit Vell., omnium in litteris studiorum antiquissima musice exstitit Q., exstiterat quidam Scribonianum se ferens T. ki se je oznanjal za Skribonijana, tam civilis erga quosdam amicos exstitit Eutr. β) s predik. abl. qualitatis: cuius pater singulari exstitit fide Ci. je bil, qui primi consilio praestanti exstiterunt Ci. so bili. Z relat. finalnim stavkom: deinde alius exsistet, qui … Ci., solum qui piacula exigeret exstitisse Iust.
b) iz česa (logično) izhajati, slediti (s posledičnim ut ali ACI): exsistit illud, ut amici per se expetendi sint Ci., ex quo exsistet, ut de nihilo quippiam fiat Ci., exsistit illud, multa esse probabilia, quae … Ci.

— II. trans. kaj na svetlo postaviti: suum sibi exsistendo principium Aug.

fall out neprehodni glagol
začeti prepir; izstopiti; pripetiti se; biti posledica; izvleči se; napraviti izpad

fall out well (ill) dobro (slabo) se končati; splačati (ne splačati) se

get down neprehodni glagol & prehodni glagol
spuščati se; sleči; pogoltniti; napisati; razjahati; izstopiti; dol spraviti

get down to lotiti se
get down to business (ali brass tacks) resno se lotiti dela
get down even with obračunati s kom

get off neprehodni glagol & prehodni glagol
izstopiti; odpotovati; izogniti se; sprijazniti se; zadremati, zaspati
pogovorno zaročiti se; odleteti (letalo)
sleng motiti se

get off cheaply poceni jo odnesti
get off one's chest priznati, olajšati si srce
get off one's head zgubiti glavo; olajšati si srce
get off the rails iztiriti
pogovorno get off with navezati ljubezenske stike; izvleči se
to get o.s. off oditi

get out prehodni glagol & neprehodni glagol
ven potegniti, izvleči; izstopiti

get out of one's depth (ali control) zgubiti tla pod nogami
get out of bed on the wrong side vstati z levo nogo, biti slabe volje
get out of sight izginiti
get out of hand izogibati se nadzorstvu; končati delo
get out of habit odvaditi se
get out of one's mind izbrisati iz spomina

herauskommen^*

1. priti ven, stopiti iz; (heraustreten) izstopiti, izstopati

2. als Ergebnis: biti rezultat, dobiti (was kam heraus? kaj si dobil?), ironisch izcimiti se; (an den Tag kommen) priti na dan

3. aus der Arbeit, Not, dem Trott nicht mehr herauskommen biti ujet v, ne videti se ven iz

4. Bücher: iziti, izhajati

5. eine Nummer: biti izžreban mit der Sprache herauskommen priti z besedo na dan

hindurchtreten^* izstopati, izstopiti; iti skozi; prehajati

ieşí ies vi. izstopati, izstopiti, iziti
□ a ieşi din port izpluti

istúpiti ìstūpīm
1. izstopiti: istupiti iz državne službe, iz društva, iz škole
2. nastopiti: istupiti pred publikom; infamno istupiti protiv koga
3. izstopiti, stopiti iz, naprej: ko nema snage da ostane u odredu, neka istupi

izíći ìzīdēm, izídi, izídoh ȉzīde, izìšao izìšla
1. iti: izići u šetnju; izašli su u bioskop, u kino
2. iti (ven, iz), oditi iz: otac je izišao iz sobe vrlo oprezno, gotovo na prstima
3. iziti: izišla je knjiga iz štamparije; izišlo je sunce; mjesec će skoro izići
4. izbruhniti: izišle su boginje
5. končati se: sve će se dobro izići; sve će na dobro izići
6. postati: iz njega je izišao dobar dak; krivo ne može nikad na pravo izići
7. zbledeti: izišla je boja
8. nastati: odatle bi mogao izići veliki istočni rat
9. zrasti: Stojan je izišao lep i ugledan mladić
10. stopiti: žene su izišle na prozore
11. stopiti pred oči: kad sam prolazio ulicom, izicde mi slika vojvodanskih sela
12. miniti: izišla je godina dana; od onoga dogadaja izišlo je deset godina
13. izgubiti se: ovo je izišlo iz običaja
14. izstopiti: izići iz manastira; zbog slabog materijalnog stanja morao je izići iz škole; igrač je morao izići iz igre
15. opraviti s kom: izići s kim na kraj; s njim ću lahko izići na kraj
16. priti: kad je izišao sa robije, čekali su ga novi zadaci ko je prišel iz ječe ..., ko je odsedel ...; izići s kim na mejdan sprejeti s kom dvoboj; izišao je na glas nadaleko na daleč je zaslovel; već su po stranama gdje je bio pijesak i slabija zemlja izišli sa srpom že so v krajih ... začeli žeti; dune vjetar i odnese galiju bogzna kuda, da za tri mjeseca nije mogla izići na svoj pravi put se ni mogla vrniti na pravo pot; ti izidi na visoku kulu povzpni se na visok stolp; izići s predlogom predlagati; izići pred narod stopiti pred ljudstvo; kula je izišla iz svoga temelja stolp je zrasel iz temelja; izići iz noći preživeti noč; koliko izide to sve skupa koliko znaša to vse skupaj; ako bi se ostalo pri usvojenoj praksi, onda bi izašlo da nosioci zemaljskih kandidatskih lista ne mogu učestvovati pri senatorskim izborima če bi se ostalo pri sprejeti praksi, bi to pomenilo, da ...; on je izišao iz naroda on izhaja iz ljudstva

light^*6 [lait] neprehodni glagol
izstopiti, iti dol (from, off)
pasti (on na)
spustiti se (on na)
naleteti (on na)
ameriško, sleng navaliti (into na)
ameriško, sleng izginiti, pobegniti (out)
dogoditi se

a cat always lights on its feet mačka vedno pade na noge
the bird lighted on a twig ptič se je spustil na vejico

loslösen osvoboditi (česa), iztrgati (čemu), izstopiti (iz); sich loslösen osvoboditi se (česa); Verkehrsströmungen: izločati

prō-cidō -ere -cidī (prō in cadere)

1. (naprej) pasti (padati), pasti (padati) na kolena, zgruditi se, zrušiti se: postquam relictis moenibus rex procidit, heu, pervicacis ad pedes Achillei H., pars muri prociderat L., turres cum ingenti fragore prociderant Cu.

2. (o telesnih delih) bolezensko izstopiti (izstopati), povesiti (povešati) se, (ven) moleti, (ven) štrleti, zdrkniti, izpasti (izpadati), prolabirati: oculi procidunt Cels., vulva et sedes procidens Plin.; pt. pr. subst.: procidentia sedis, procidentia sedis vulvaeque Plin. izstopajoči (ven štrleči) deli.

prolapse [próulæps]

1. samostalnik
medicina prolaps, izstop, zdrk (drobovja, maternice)

2. neprehodni glagol
medicina izstopiti, zdrkniti

resign [rizáin] prehodni glagol & neprehodni glagol
odpovedati se, odreči se (čemu); prepustiti, zapustiti, opustiti (upanje); resignirati, vdati se v usodo, obupati (nad čem); dati ostavko, odstopiti, demisionirati, izstopiti (from iz)
umakniti se (from iz, od)

to resign oneself vdati se (to v), prepustiti se, zaupati se (komu)
to resign oneself to an idea sprijazniti se z mislijo
to resign oneself to rest predati se počitku
to resign oneself to doing s.th. sprijazniti se s tem, da je treba nekaj narediti
to resign into s.o.'s hands v roke komu dati, zaupati komu (kaj)
to resign a property to s.o. prepustiti posestvo komu
to resign a right odreči se (neki) pravici
to resign s.o. to his fate prepustiti koga njegovi usodi
to resign oneself to one's fate vdati se v svojo usodo

re-stāgnō -āre (re in stāgnāre) izstopiti (izstopati), prestopiti (prestopati), poplaviti (poplavljati), stopiti (stopati) čez bregove, prestopiti (prestopati) bregove, razli(va)ti se (o vodah): quas (sc. paludes) restagnantes faciunt lacus L., restagnans mare O.; meton. (o krajih, območjih, področjih) biti poplavljen: late is locus restagnat C. je širom(a) pod vodo, je močvirnat, restagnant arva palude Sil. polja so se zamočvirila, polja prekriva močvirje (močvara); pt. pf. restāgnātus 3 tisti, ki je ponehal (pojenjal), ponehavši: restagnatis incursibus Cass. ko so se … unesli, ko so … ponehali.

risaltare v. intr. (pres. risalto)

1. štrleti, moleti

2. pren. izstopiti, izstopati; pren. biti v oči

salir* iti ven, oditi, na sprehod iti; odpotovati; startati; oddaljiti se; izstopiti; vzkaliti, vzbrsteti; izteči (tekočina); odlikovati se; osvoboditi se (česa); iziti (knjiga); gledališče nastopiti na odru; izhajati, izvirati; vziti (sonce); najti odjem (blago); izigrati (karto); posrečiti se

salir bien dobro se izteči, posrečiti se
salió bien posrečilo se je
salir fuera de tono grób postati
salir ganancioso korist odnesti
salir garante, salir fiador jamčiti za
salir indemne nobene škode ne utrpeti, zdravo kožo odnesti
salir responsable (de) jamčiti (za)
salir vencedor iziti kot zmagovalec, zmagati
traje de salir sprehodna obleka
al salir pri odhajanju, pri odhodu
¡acaba de salir! pravkar izšlo
sale una buena ocasión nudi se dobra prilika
me sale muy caro predrago mi je
¿quién sale? kdo začne? (pri igri)
¡eso te saldrá caro! to te bo drago stalo!
salió alcalde bil je izvoljen za župana
salió buen artista postal je dober umetnik
salir volando iz-, od-leteti; naglo ven steči
salir reprobado pasti (o učencu)
salió a su padre podoben je svojemu očetu
me sale a 10 pesetas la libra stane me 10 peset funt
la calle sale a la plaza cesta se izteka v trg
salir al campo iti na deželo
salir a dar una vuelta na sprehod iti
salir a luz na svet priti; na dan priti, iziti (knjiga)
salir a lo mismo na isto priti
salir al paso komu nasproti iti
salir a rastras splaziti se ven
salir a las tablas, salir al público iti h gledališču
salir con un suspenso pasti (v šoli)
salir de apuros izvleči se iz težave
salir de casa iz hiše (od doma) iti
salir de caza na lov iti
salir del desmayo k sebi priti (iz omedlevice)
salir de una enfermedad preboleti bolezen
salir de juicio, salir de tino ob pamet priti
salir de madre razliti se (o reki)
salir de la regla izjema biti
salir de viaje odpotovati
eso no sale de él (fig) to ni na njegovem zelniku zraslo
¡que no salga de nosotros! to naj ostane med nama (nami)!
salir en público na ulici se pokazati
salir por alg. porok biti za koga
salir por fiador, salir por uno jamčiti za koga
salir tras alg. teči za kom, zasledovati koga
salirse iti ven, izskočiti, teči iz; osvoboditi se (česa)
salirse con a. izpeljati kaj
salirse con la suya prodreti s svojim mnenjem
se ha salido la leche mleko je prekipelo
salirse del compás priti iz takta
salirse de los rieles iztiriti se (vlak)
se le sale a los ojos (fig) to se mu takoj vidi
salir mal parado slabo se odrezati

sbarcare

A) v. tr. (pres. sbarco)

1. navt. izkrcati (tudi ekst.)

2. pren. preživeti, preživljati; prebiti:
sbarcarla, sbarcarsela, sbarcare il lunario nekako se pretolči
sbarcare qcn. pog. koga se znebiti, koga odstraniti (s položaja)

B) v. intr.

1. izkrcati se

2. ekst. izstopiti