-
exanthēma -atis, n (gr. ἐξάνϑημα) nekakšen izpuščaj na koži: Marc.
-
Hautausschlag, der, Medizin izpuščaj
-
hives [háivz] samostalnik
množina, medicina izpuščaj, koprivnica; vnetje grla
-
impetigo [impitáigou] samostalnik
medicina izpuščaj
-
lȍšār dial. izpuščaj: lošar od koprive, od ujeda osice
-
òsip m
1. med. izpuščaj, eksantem: po tijelu se pojavi crveni osip
2. ruševina, melina
3. osip: osip poslije prve godine školovanja
-
ȍspa ž med.
1. izpuščaj, eksantem: dete se po koži osulo crvenom -om
2. gl. boginje: ospe zovemo mrase, male, srednje i velike boginje
3. mn. potne srage
-
pústula ženski spol mozolj, izpuščaj, prišč
-
pūstula -ae, f (indoev. onomatop. kor. *pu-, *phū- puhati, pihati; prim. skr. phutkarōti (on) piha, pupphusaḥ pljuča, pupphulaḥ napihovanje, lit. pūčiù, pũtsti, let. pūslis, sl. pihati, lit. pūkščiù, pūkšti puhati, sopsti, nem. fauchen, sl. pihati, gr. φυσάω piham, puham, φυσαλ(λ)ίς mehur(ec), φῦσα meh, mehur)
1. mehur, mehurček, mehurec: calx pustulas emittit Vitr.
2. occ.
a) kot medic. t.t. mehur na koži, mozolj, prišč, izpuščaj, brbunec, brbunček, pústula: Cels., Mart., nec quererer, quod sol graciles exureret artus, laederet aut teneras pustula rupta manus Tib., eruptiones quaedam pustularum Sen. ph.
b) mehurček na raztopljenem, čistem srebru, meton. = čisto srebro: vera minus flavo radiant electra metallo et niveum felix pustula vincit ebur Mart. — Soobl. pūssula in pūsula (gl. pūsula).
-
rash1 [ræš] samostalnik
medicina (kožni) izpuščaj, osip
nettle-rash medicina koprivnica
rose-rash medicina osepnice, osepnični izpuščaj
-
serpigine f med. serpiginozno vnetje, izpuščaj
-
sfogo m (pl. -ghi)
1. odvod, odtok; zračna odprtina; odtok:
senza sfogo zaprt (prostor)
2. izhod; dostop:
un paese senza sfogo sul mare dežela brez dostopa do morja
3. pren. izliv; dušek:
dare sfogo al dolore dati duška žalosti
4. pog. izpuščaj
-
tetter [tétə]
1. samostalnik
medicina lišaj, izpuščaj
2. prehodni glagol
povzročiti lišaj
neprehodni glagol
dobiti lišaj ali izpuščaje
to be tetterd imeti lišaj ali izpuščaj
-
vărus2 -ī, m (iz *u̯eros; prim. lit. vìras mehur na svinjskem mesu) = gr. ἴονϑος izpuščaj, (iz)prišč na obrazu: Cels., Plin.
-
vesīca, po dobrih rokopisih tudi vensīca ali vessīca -ae, f (sor. s skr. vastiḥ sečnik, sečni mehur, vaniṣṭhúḥ danka, lat. venter [iz *u̯end-tr-,*u̯en-tr- ali *u̯n̥d-ri-, *u̯end-ri-], stvnem. wan(a)st, wenist = nem. Wanst vamp)
I.
1. sečnik, sečni mehur: Cels., Sen. ph., Plin., Hier. idr., nolo in vesicam quod eat, in ventrem volo Pl., vesicae morbi Ci., exonerare vesicam Petr. puščati vodo, urinirati, mokriti, olajšati se, scati.
2. posušen (in napihnjen) mehur: Sen. ph. idr., ceu spiritus oris vesicam tendere solet O., displosa sonat quantum vesica H.; rabljen v razne namene:
a) v zdravilstvu: inflatis vesicis bubulis locum pulsare Cels.
b) kot mošnja (za denar): Varr.
c) kot čepica za lase: Mart.
d) kot svetilka: Mart.
e) kot zaščitna maska v tovarnah za pridobivanje cinobra (živosrebrove svetlice): laxa vesica Plin.
3. metaf. = žensko spolovilo: Iuv. —
II.
1. kot bula ali (novo)tvorba
a) maščobni mehurček na zgornji trepalnici: Col.
b) vročinski mehurček na koži, izpuščaj, prišč: Plin.
2. pren. nadutost, nabreklost, pompoznost, bombastičnost govora: a nostris procul est omnis vesica libellis Mart.
-
volatica f med. pog. izpuščaj, prišč
-
wheal [wi:l]
1. samostalnik
medicina gnojni mehurček, izpuščaj
2. neprehodni glagol
zastarelo gnojiti se
-
ви́сип -у ч., izpuščáj -a m.
-
ви́сипка -и ж., izpuščáj -a m.
-
прищ -а́ ч., mozólj -a m., izpuščáj -a m., ákna -e ž.