Franja

zaključni izpit moški spol die Abgangsprüfung, [Abschlußprüfung] Abschlussprüfung, das [Abschlußexamen] Abschlussexamen

zaključni izpit stalna zveza
v izobraževanju (preverjanje znanja) ▸ záróvizsga

audition [ɔ:díšən]

1. samostalnik
sluh, poslušanje; presluška, avdicija
ameriško izpit

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
poslušati na avdiciji; biti na avdiciji

ausgemergelt izmozgan, izčrpan; figurativ zgaran, Gesicht: izpit

cōnficiō -ere -fēcī -fectum, v pass. tudi cōnfīō (gl. to geslo) (cum in facere)

I.

1. storiti, delati, napraviti (napravljati), izdel(ov)ati, dognati, dovršiti, izvršiti (izvrševati), opraviti (opravljati), (do)končati: pallium Pl., anulum, soccos sua manu Ci., vestem Ci., Suet., alutae tenuiter confectae C. tanko ustrojene kože, tabulae litteris Graecis confectae C. ali libri Graeco sermone confecti N. napisane, confecit orationes N. je napisal, confecit tabulas diligentissime Cluentius Ci. je natančno vodil knjigo, rationem carceris c. Ci. jetniški dnevnik voditi, ea ratio in aede Opis confecta est Ci. račun je položen, sacra per mulieres ac virgines confici solent Ci. se navadno opravljajo, divina res conficitur N. žrtvovanje se opravlja, legitima quaedam c. N., c. iusta funera C. opraviti pogrebne svečanosti, caedem c. N. izvršiti, bellum totum confecit N. je dokončal, c. proelium S., omni (reliquo) sermone confecto C.; na splošno: ne res conficeretur, obstitit N. da se to ne bi izvršilo, conficies, quod studes N. dosegel boš, ad eas res conficiendas biennium sibi satis esse duxerunt C., id, quod ipsi diebus XX aegerrime confecerant C.; quibus (his) rebus confectis Ci., C., N., S. ko je bilo to opravljeno, ko se je to zgodilo = potem, nato. — Od tod adj. pt. pr. cōnficiēns -entis ustvarjajoč, učinkujoč, povzročajoč: causae Ci.; z gen.: haec cum corporis bona sint, eorum conficientia certe in bonis numerabis Ci. to, kar morejo povzročiti, cum civitate mihi res est … conficientissimā litterarum Ci. z občino, ki zelo rada piše.

2. occ. opravke, posle opraviti (opravljati), dokonč(ev)ati, naročila izpolniti (izpolnjevati), izvršiti (izvrševati): nuptias Ter., confecto negotio Ci., opes ei ad hoc negotium conficiendum detulit Ci., mandata vestra conficere cupiens Ci., c. legationis officium C., legationem suam Ci., facinus occulte per alios Ci.

3. pot dopolniti, dovršiti, prehoditi, prepotovati: ambulationem in Academia Ci., breviora itinera equo Cu., dimidium spatium (itineris) confecerat N., c. iter anno vertente N., incredibili celeritate magnum spatium paucis diebus C., quis tam brevi tempore tantos cursus conficere potuit? Ci., biduo post DCC milia passuum conficiuntur Ci., immensum spatiis confecimus aequor V. (pren. o pesniku, ki je dospel do konca svoje pesmi), sol cursus annuos conficit Ci.; pren. čas prebiti, preživeti (preživljati), dopolniti: diem conficimus Pl., c. brumam Col., prope centum confecisse annos Ci., reliquam partem noctis c. C.; pass. = preteči, miniti: biennio iam confecto Ci. po preteku dveh let, hieme confectā C. ko je zima minila, ante primam confectam vigiliam C., confectis aestivis Ci.

II.

1. skupaj spraviti (spravljati), nab(i)rati, nabaviti (nabavljati) (si), dobi(va)ti: pauxillulum nummorum Ter., vilicus si sibi centum nummos confecerit Ci., permagnam ex illa re pecuniam c. Ci., cum filiae nubili dotem conficere non posset Ci., ex his urbibus XXV talenta se confecturum L., c. obsides Hirt., serpentium magnam multitudinem N.; occ. ljudi, moštvo nab(i)rati, na noge spraviti (spravljati): quid tam novum, quam adulescentem privatum exercitum conficere? Ci., reliquas legiones, quas ex delectu novo confecerat C., Bellovacos posse conficere armata milia centum C., c. circiter trecentos equites C., ad triginta milia peditum L.; met.: centurias conficere Ci. pridobiti si glasove centurij.

2. pren. storiti = narediti (delati), povzročiti (povzročati), izposlovati: sollicitudines Ter., motūs animorum Ci., sententiis sedecim absolutio confici poterat Ci., ille pacem maritimam summa celeritate confecit Ci., animum auditoris mitem et misericordem c. Ci. izvabiti milino in milost.

3. occ. kot logičen zaključek posne(ma)ti, zaključiti (zaključevati), nav. le v pass. = slediti iz česa: Q., ex eo, quod sibi dederat, conficere malebat Ci., conclusio est, quae brevi argumentatione ex iis, quae ante dicta sunt, conficit, quod necessario consequatur Corn., ex quo conficitur, ut … Ci. iz tega sledi, da …, complexio ex his non conficitur Ci. se ne da posneti.

III.

1. razkosa(va)ti, (z)drobiti, razdvojiti (razdvajati), razcepiti (razcepljati), (s)treti, (z)mleti: ligna ad fornacem Ca. cepiti, klati, molarum et conficiendi frumenti labor Col., dentes intimi escas conficiunt Ci., nec dentes (acciperent), quae conficerent L.; occ.
a) prebaviti (prebavljati): cibus confectus coctusque Ci., confectus et consumptus cibus Ci., alvus cibos non conficit Plin.; pren.: lectio non cruda, sed multa iteratione mollita et velut confecta Q.
b) zauži(va)ti: Col., prandium Pl., plures iam pavones confeci quam tu pullos columbinos Ci. ep., ibes maximam vim serpentium conficiunt Ci.

2. pren.
a) snesti (snedati) = uničiti (uničevati): conficiunt ignes silvas Lucr., nihil est opere et manu factum, quod non aliquando conficiat et consumat vetustas Ci.; occ. zapraviti (zapravljati), (po)trošiti, (po)tratiti, razsipa(va)ti: argentum Ter., patrimonium satis lautum Ci., ordinis (equestris) ornamenta Ci., suam rem non minus strenue quam publicam Ci.
b) zdel(ov)ati = (o)slabiti, upehati, izčrpa(va)ti, moči izpi(ja)ti, ugonobiti (ugonabljati): meus me maeror cotidianus lacerat et conficit Ci. ep., vitae cupiditas, quae me conficit angoribus Ci., maerore se conficiens Ci. ginoč od žalosti, populi vires se ipsae conficiunt L.; nav. v pass. = oslabeti, onemoči, (o)pešati: confici lacrimis, frigore, fame Ci., siti S.; pogosto pt. pf. cōnfectus 3 oslabljen, oslabel, onemogel, upehan, zdelan, izpit, zbit: fame, frigore, inopiā omnium rerum confectus Ci., corporis morbo et animi colore c. Ci., Scaevola confectus morbo Ci. zdelan, shujšan, vulneribus c. C., salo nauseaque c. C. onemogel od morske bolezni, c. aetate, itinere C., vino lustrisque c. Ci., macie confectus lupus Ph. mršav in medel; brez abl.: gladiatori illi confecto et saucio consules opponite! Ci., fessi confectique L.
c) evfem. posekati, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, usmrtiti, umoriti: (haec sica) nuper … me ad regiam paene confecit Ci., c. alterum Curiatium L., Caligulam triginta vulneribus Suet., ut (Alcibiadem) incendio conficerent N. da bi ga z ognjem pokončali, tribuni corpus vulneratum ferro confectumque vidistis Ci.; c. leones Sen. ph., feras Suet.; abs.: nunc ego resto, confice! H. končaj me! pren.: in iis plăgis te a me confici et concīdi necesse est Ci., c. aliquem omnibus notis ignominiisque L.; occ. popolnoma poraziti, zdesetkati, streti, uničiti, ugnati, ukrotiti: Athenienses N., duos hostium exercitus pernicioso certamine L., Numantiam fame L. z lakoto ukrotiti, qui plures provincias confecit Ci.

egzámen m (lat. examen) eksamen, izpit

épreuve [eprœv] féminin preizkušnja, izpit; poskušnja, poskus; sport tekmovanje, tekma; technique preskusni tek; typographie korekturna pola; photographie kopija, slika

à toute épreuve (brezpogojno) zanesljiv; nepodkupljiv; preizkušen
à l'épreuve de l'argent nepodkupljiv
à l'épreuve de l'eau, du feu, des balles, des bombes varen pred vodo, ognjem, kroglami, bombami
épreuve d'aptitude usposobljenostni izpit
épreuve par assis et levé glasovanje z vstajanjem in sedenjem
épreuves pluriel d'athlétisme lahkoatletske tekme
(typographie) épreuve à la brosse krtačni odtis
épreuve combinée (sport) mnogoboj
épreuve de compagnon, de maître pomočniški, mojstrski izpit
épreuves écrites, orales pismeni, ustni izpiti
épreuve éliminatoire izločilna tekma, predtekmovanje
épreuve finale finalna tekma
épreuve au hasard, sur prélèvement naključni poskus
épreuve judiciaire božja sodba
épreuve des matériaux preskus materiala
épreuve négafive negativ
épreuves pratiques du permis de conduire praktični izpit za šofersko dovoljenje
épreuve première prva, domača korektura
épreuve de tir poskusno streljanje
épreuves pluriel vexatoires zafrkavanje novincev
marche féminin d'épreuve marš za vežbanje
temps masculin d'épreuve poskusna doba
être à l'épreuve biti odporen (de proti)
faire l'épreuve de quelque chose preskusiti kaj
mettre quelque chose à l'épreuve dati na preskušnjo, preskusiti kaj
passer par de dures épreuves, essuyer, subir de dures épreuves iti skozi težke preskušnje
revoir, corriger une épreuve čitati, popraviti korekture
tenter une épreuve sur quelqu'un postaviti koga na preskušnjo
tirer une épreuve odtisniti poskusno stran

esame m

1. pregled, preiskava:
prendere in esame una proposta pretresti predlog
sottoporre a esame dati v pretres
esame del sangue preiskava krvi
esame dei testi umani pravo zasliševanje prič
esame di coscienza relig. izpraševanje vesti

2. izpit:
esame scritto, orale pisni, ustni izpit
esame di ammissione sprejemni izpit
esame di maturità matura
esame di laurea diplomski izpit
sostenere gli esame delati izpite
passare l'esame izpit opraviti
esame di guida vozniški izpit

examen [ɛgzamɛ̃] masculin izpit; izpraševanje; skušnja; preiskava, pregled; vpogled (de quelque chose v kaj)

examen d'admission sprejemni izpit
examen de fin d'apprentissage artisanal pomočniški (rokodelski) izpit
examen approfondi temeljita skušnja (izpit)
examen d'aptitude izpit o usposobljenosti
examen blanc poskusni izpit
examen de conscience izpraševanje vesti
examen écrit, oral pismeni, ustni izpit
l'écrit masculin, l'oral masculin d'un examen pismeni, ustni del izpita
examen d'entrée, de passage, de sortie (ali: de fin d'études) sprejemni, popravni, zaključni izpit
examen de maître, de maîtrise mojstrski, magistrski izpit
examen des matériaux preiskava materiala
examen médical zdravniški pregled
examen médico-légal mrliški ogled
examen pour permis de conduire vozniški, šoferski izpit
examen radioscopique, aux rayons rentgenski pregled
examen de sang preiskava krvi
examen de sélection izbirni izpit
examen de la situation presoja položaja
jury masculin d'examen izpitni odbor
être reçuà un examen avec la mention bien napraviti izpit z dobrim uspehom
être refusé, (familier) recalé, collé, blackboulé à un examen pasti na izpitu
faire l'examen opravljati izpit; raziskovati (de quelque chose kaj)
passer, subir un examen napraviti izpit
se présenter à un examen prijaviti se k izpitu
réussir à l'examen napraviti izpit, uspeti pri izpitu

examen (množina: exámenes) moški spol preskus, preiskava, pregled; izpit

examen de doctor doktorski izpit
examen de ingreso, examen de admisión sprejemni izpit
examen oral, examen verbal ustni izpit
examen (por) escrito pismen izpit
examen riguroso strog izpit, rigoroz
examen de testigos zasliševanje prič
hacer examen de preiskovati
quedar suspendido en un examen pasti na izpitu
salir bien de un examen napraviti izpit
someter a un examen podvreči izpitu
someterse (exponerse) a un examen, sufrir (verificar) un examen podvreči se izpitu
tribunal de los exámenes izpitna komisija

Examen, das, (-s, Examina) eksamen, izpit

exámen -e n

1. izpit

2. pregled, preiskava, presoja

examination [igzæminéišən] samostalnik
izpit; raziskava, preiskava, pregled; razmišljanje
pravno zasliševanje

even plus examination britanska angleščina sprejemni izpit za srednjo šolo; šolo
board of examination izpitna komisija
customs examination carinski pregled
to go in for (ali sit, undergo) an examination delati izpit
to fail (in) an examination pasti pri izpitu
sleng to plough an examination cepniti pri izpitu
to get through (ali pass) an examination narediti izpit
to make an examination of s.th. ogledati si kaj
post-mortem examination obdukcija
public examination javna preiskava
competitive examination javni razpis
to be under examination biti na pretresu; pravno biti zaslišan

exsūgō (exūgō) -ere -sūxī -sūctum izsesa(va)ti, izpiti: alicui sanguinem Pl., humorem Varr., liquorem Vitr., sudorem Col., venena Plin., venenum ac virus Suet.; occ. z obj. predmeta, iz katerega se kaj izsesa: exsugare segetem Ca., vitem Col., vulnus Cels. — Adj. pt. pf. exsūctus 3 izsesan, izpit, izmozgan: Gell., corpus Sen. ph., ostrea vacuis exsucta medullis Iuv., ut restibiles segetes essent exsuctiores Varr.; pren.: ad usque ipsas medullas exsuctus (namreč zaradi sodnih stroškov) Amm. — Star. soobl. exsūgeō -ēre, od koder imp.: exugeto Ca., fut. act.: exsugebo Pl.

go² [gou] samostalnik
hoja tek; odhod; požirek, grižljaj; vrstni red; moda; dejavnost, energija; napad bolezni
sleng izpit

all the go velika moda
on the go v teku
a capital go prijetna zadeva
at the first go-off v samem začetku
it was a near go malo je manjkalo, za las je šlo
is it a go? smo se sporazumeli?, velja?
Great (Little) go glavni (sprejemni) izpit (na univerzi)
to have a go at s.th. lotiti se česa
it's no go tako ne gre, nima smisla
a pretty go presenetljiva zadeva
quite the go čisto navadno
a rum (ali queer) go čudna zadeva
that's the go je že tako na svetu

ispìjen -èna -o
1. izpit: čaša je ispijena
2. izčrpan, opešan: pašina kći tek samo što živi, toliko je ispijena

ìspit m
1. izpit: diplomski, stručni, sudački, sudijski, oficirski, vozački, šoferski ispit; polagati ispit opravljati izpit; pismeni i usmeni ispit popravni ispit ponavljalni izpit
2. zasliševanje: ispit svjedoka pred sudom; uzeti svjedoka na ispit
3. izpraševanje: seljaci uzeše paroha na ispit
4. zaroka pred duhovnikom z izpraševanjem krščanskega nauka

pōtō -āre -āvī -ātum (frequ. iz indoev. baze *peHi- piti, ki je izpeljana iz indoev. kor. *peH- piti (indoev. aor. kor. *pō(i)- *pī-) prim. skr. píbati (on) pije, pā́ti pije, gr. πίνω, aor. ἔπιον, pf. πέ-πω-κα, pass. pf. ἐπόϑην, πῶμα, πότος, πόσις pijača, faliskiško pipafo, pafo [iz *bă-fō]= lat. bibam, lat. pōculum, bibō, pōtus -ūs, sl. piti, pojiti, hr., srbsko pȉti, češko pít)

1. (s)piti, popiti, napiti se: Pl., Mart., Col., Plin., Val. Max., Stat., Suet., Vulg. idr., vile potabis modicis Sabinum cantharis H., lac concretum cum sanguine V., dis potandas nectare miscet aquas O.; pesn. o bitjih, ki bivajo ob rekah: fera, quae potat Araxen Sen. tr., sonipes, qui potat stagna Tagi Ci.

2. occ. obil(n)o (s)piti, popivati, lokati, žlampati, pijančevati, opiti (opijati) se, „pijačiti“: Pl., Ter. idr., totos dies potabatur Ci., ibi primum insuevit exercitus amare, potare … S., frui voluptate potandi Ci., estur et potatur incondite Ap., crapulam p. Pl. opiti se, upijaniti se.

3. metaf. piti = vpi(ja)ti, (po)piti, vsrkati (vsrkavati), popivnati, navze(ma)ti se, nase potegniti (vleči): Aquinatem potantia vellera fucum H., vestis sudorem potat Lucr., quinis lana potat (sc. purpurae colorem) Plin.

4. trans. (na)pojiti (napajati), napi(ja)ti, da(ja)ti piti: Eccl., sitivi et potasti me sitientem It., ex hoc frequenter eos potabo Th. Prisc., et omnes in uno spiritu potati sunt Vulg., felle et aceto potatus Tert. — K temu (iz debla *pō-) sup. pōtum: huc ipsi potum venient per prata iuvenci V.; pt. fut. pōtūrus 3: Ca., Plin., Lucan., Tib., Pr., Stat., Cl.; pt. pf. pōtus 3
a) pass. izpit, popit: Albula pota O., cadi poti H., sanguine poto Ci., veneno poto mori Sen.
b) act. tisti, ki se je napil (= napivši se), napit, opit, pijan: anus pota H., turba pota O., pransus, potus, oscitans Ci.; potus sum = pil sem: Varr. ap. Gell.

Opomba: Pt. fut. potaturus: te suas rogavit rursum ut ageres, causam ut pro se diceres; nam potaturus est apud me Ter.; inf. potarier: postquam hinc peregre eius pater abiit, numquam hic triduom unum desitumst potarier Pl.

Prüfung, die, (-, -en) preizkus, (Überprüfung) preverjanje, preskušnja, preskušanje, preizkušnja; testiranje; (Untersuchung) preiskava, pregled, kontrola; an Hochschulen usw.: izpit; finanziell: revizija, einer Bilanz: kontrola; Prüfung auf Eignung: preizkus (primernosti); eine Prüfung bestehen/ablegen opraviti izpit; eine Prüfung abnehmen izpraševati, izprašati (pri izpitu); bei einer Prüfung durchfallen pasti pri izpitu

restánţă -e f

1. zaostanek, zaostali račun, dolg

2. izpit (ki ga nekdo še mora opravljati)