Franja

culture [kültür] féminin obdelovanje (zemlje); obdelana zemlja; gojitev, reja, umetno vzgajanje; figuré vzgoja, izobrazba, kultura, omika, prosveta

culture générale splošna izobrazba
culture florale gojitev cvetlic
culture physique fizkultura
culture de la vigne vinogradništvo
mise féminin en culture izkoriščanje (zemlje)
bouillon masculin de culture gojišče bakterij
culture alterne, rotation féminin de culture kolobarjenje
culture fruitière sadjereja
culture maraîchère gojenje zelenjave
culture hâtée, forcée (umetno) forsirano vzgajanje (rastlin)
un homme dépourvu de culture človek brez kulture

disciplīna -ae, f (discipulus) (snovni pomen) šola; od tod:

I.

1. učenje, poučevanje, pouk, nauk: Col., Suet., adulescentīs in disciplinam ei tradite! Ci., dare aliquem alicui in disciplinam Ci., ad eos (druidas) magnus adulescentium numerus disciplinae causā concurrit C., adhibere disciplinam alicui L. koga v uk da(ja)ti, educatio et d. Q., omnis disciplina memoriā constat (je v spominu) Q.; disciplinae esse aliis Pl. drugim za zgled biti; s subjektnim gen.: iudicum d., relictā virorum bonorum disciplinā Ci., d. caelestium praeceptorum Vell., parentum Iust.; z objektnim gen.: philosophia continet bene vivendi disciplinam Ci., res, quarum disciplina est Ci. ki se dajo učiti, do illis multarum artium (v mnogih umetnostih) disciplinam Ci.

2. met. izobrazba, znanje, veda, vednost, umetnost, učni predmet, stroka: homo summā disciplinā Ci., plus veritatis quam disciplinae (znanja) possidet in se Ci., Etruriae a dis tradita d. Ci. vedeštvo, erat Italia tunc plena Graecarum disciplinarum Ci., e ludo atque pueritiae disciplinis (od učnih predmetov deške dobe) … in militiae disciplinam profectus est Ci., disciplinis erudiri N. v strokah, Corinthus disciplinis erudita Corn., disciplinis fallacissimis eruditus Auct. b. Alx. v umetnostih kar najbolj pretkanega sleparstva, habere quasdam etiam domesticas (že lastne) disciplinas Ci., disciplina iuris civilis Ci. pravoznanstvo, bellica Ci. ali militaris N. vojaška taktika, navalis Ci. izurjenost v mornarstvu, magorum Ci. mantika, iusti Ci. nravoslovje, etika, dicendi Ci. govorništvo, memoriae Ci. mnemonika, Etrusca Ci., d. populorum Ci. umetnost v vladanju nad ljudstvi, sapientiae L. filozofija, disciplinae liberales (= pesništvo, govorništvo, pravoznanstvo) Vell., animum disciplinis exercuit Vell., disciplina musices Q., animum disciplinis meliorem fieri Q., d. augurandi Suet.; occ.
a) učenje, učni način, učna metoda: Hermagorae d. Ci.
b) (filozofska ali retorska) šola, (filozofska) struja: d. mollis Ci., qui sunt ab ea disciplina Ci., summus doctor istius disciplinae Ci., d. Stoicorum, Peripateticorum Ci., tres trium disciplinarum principes Ci.
c) pl. konkr. α) učilišča: itinera … disciplinarum Ci. β) ločine: philosophorum Ter.

II.

1. pren. vzgoja, vzreja, red: d. puerilis Ci., ut eum disciplina patris similem esse cogeret Ci., d. familiae (sužnjev) gravis Ci., in furis atque divisoris disciplina educatus Ci., d. civitatis Ci. red v državi, severa domi disciplina Ci., vetus illa equestris d. Ci., a pueris nullo officio aut disciplina assuefacti C., labante (labente) disciplinā L., d. veterum Sabinorum L., vetus d. regum Ci. strogost, d. maiorum T., disciplinam domesticam diligenter severeque regere Suet.; occ. (vojaška) disciplina, strogi red: militiae (vojaške šole) d. Ci., d. populi Romani Ci., maiorum S., militaris L. idr., castrensis Ps.Q., castrorum Plin. iun., Suet., modestia militaris, veteris disciplinae decus T., disciplinam (militarem) severissime regere Suet., Eutr.

2. met. red, uredba, način (življenja), ureditev (življenja), šega, navada, običaj, načela, pravila, politika: earum artem et disciplinam colere Pl., nostra illa disciplina vetus, non haec, quae nunc increbruit Ci., certa vivendi d. Ci., mores et disciplinam avi imitari Ci. značaj in navade, barbariam ex Gaditanorum moribus disciplināque delere Ci. iz navad in načina življenja, meretricia d. Ci. načela vlačuge, d. sacrificandi L. obred, Macedonum regum, Persarum Cu., tenax disciplinae Cu. trdno zvest načinu svojega življenja, novitas incognitae disciplinae Vell., d. publica Icti., Eccl. javni red, redarstvo; v pomenu politika: eādem disciplinā uti Pl., nam disciplina est eis adnumerarier ancillas primum … Ter., disciplinae sanctitas L. poštenost politike; occ. državni red, ustava, ustavna ureditev: d. rei publicae, Lycurgi, Lacedaemoniorum Ci., d., quam a maioribus accepimus Ci., disciplinam dare Ci., d. civitatis Sen. ph., earum civitatum severissima d. T. — Soobl. discipulīna -ae, f: Pl.

doctrīna -ae, f (docēre)

1. uk, pouk: Q., d. puerilis Ci., sine doctrina haec credere Ci., non aliqua mihi doctrina tradita, sed in rerum usu causisque tractata Ci., illud adiungo, saepius ad laudem … naturam (prirojena nadarjenost) sine doctrina quam sine natura valuisse doctrinam Ci., virtutem doctrina paret naturane donet H., rudes elephanti multorum annorum disciplinā … vix edocti Auct. b. Afr.; z objektnim gen. (pouk v čem): honestarum rerum Ci.; doctrinam alicuius habere Iust. učiti (poučevati) koga.

2. met.
a) nauk, veda, znanje, znanost, umetnost, doktrina, v pl. nauki, pravila (poseb. filozofska), učni predmeti, znanosti: Vell., Iust., doctrina quaedam subtilior Ci. teorija, Graecis doctrinis eruditum esse Ci., omnibus doctrinis filium erudire N., in doctrinis tanto antecessit condiscipulos, ut … N., Babylonica Chaldaeûm d. Lucr.
b) znanstvena (poseb. filozofska) izobrazba, učenost: Suet., in qua cum virtute nostri multi valuerunt, tum plus etiam doctrinā Ci., studium doctrinae Ci. učene študije, cum ad naturam eximiam … accesserit ratio quaedam conformatioque doctrinae Ci. učena izobraženost, pridobljena metodično (ratio) in skladno dovršena, neque id fecit naturā solum, sed etiam doctrinā N., doctrinā floruit Graecia N., cum in eam civitatem (= Athenas) se contulisset, quae humanitate doctrināque praestaret omnes N., in quibus (libris) multa … diligentia comparet, nulla doctrina N.

école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)

à l'école v šoli (tudi figuré)
école en plein air šola na prostem
école d'apprentissage vajenska šola
école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
école des beaux-arts umetnostna akademija
école d'aviation letalska šola
école à classe unique enorazredna š.
école de commerce, commerciale trgovska š.
école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
école de droit pravna fakulteta
école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
école de guerre vojna akademija
école laïque laična, (po)svetna š.
école maternelle, enfantine otroški vrtec
école de médecine medicinska fakulteta
école ménagére gospodinjska šola
école militaire vojaška šola, kadetnica
école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
école normale primaire učiteljišče
école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
école de perfectionnement nadaljevalna šola
école de pilotage letalska, pilotska šola
école préparatoire pripravljalna šola
école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
école privée, libre zasebna šola
école professionnelle strokovna, obrtna šola
religieuse verska šola
école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
école secondaire srednja šola
école du soir večerna šola
école supérieure visoka šola
école supérieure de commerce trgovska visoka šola
école supérieure de guerre visoka vojna akademija
école de tir strelske vaje
école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
école vétérinaire veterinarska šola
école de vol à voile šola za jadralno letenje
camarade masculin d'école šolski tovariš
fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
les grandes écoles visoke šole
basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
salle féminin d'école šolska soba, razred
navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
aller à l'école hoditi v šolo
entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
cette idée fait école ta ideja se zelo širi
faire l'école učiti (v osnovni šoli)
elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
faire une rude école iti skozi trdo šolo
faire l'école buissonnière »špricati« šolo
fréquenter l'école obiskovati šolo
mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten

edification [edifikéišən] samostalnik
figurativno zgradba; izobrazba, vzgajanje

education [edjukéišən] samostalnik
vzgoja, izobrazba, šolanje, pouk

free education brezplačen pouk
classical education klasična izobrazba
commercial education trgovska izobrazba
general education splošna izobrazba
primary (ali elementary) education osnovna izobrazba
secondary education srednješolska izobrazba
trade education strokovna izobrazba
board of education šolski svet

éducation [-sjɔ̃] féminin vzgoja; izobraževanje; izobrazba; olika, lepo vedenje

sans éducation slabó vzgojèn, neolikan; neizobražen
éducation civique državljanska vzgoja
éducation générale splošna izobrazba
éducation manuelle pouk ročnega dela
éducation musicale glasbena vzgoja
éducation physique, corporelle telesna vzgoja, telovadba (šolski predmet)
éducation politique, professionnelle, scolaire, universitaire politična, poklicna, šolska, univerzitetna vzgoja ali izobrazba
maison féminin d'éducation vzgojni zavod
Ministère masculin de l'Education nationale ministrstvo za prosveto (znanost in kulturo)
avoir de l'éducation biti dobro vzgojèn
faire l'éducation d'un enfant vzgojiti otroka
manquer d'éducation biti brez vzgoje, biti nevzgojèn, neolikan, neizobražen

educazione f

1. vzgoja; izobrazba; vadba:
ricevere una rigida educazione biti strogo vzgojen
impartire una sana educazione zdravo vzgajati
educazione fisica telesna vzgoja

2. olika, lepo vedenje:
bella educazione (buona creanza) nesramnost! neotesanec!
chi ti ha insegnato l' educazione? kdo pa te je učil olike?

erudition [erudíšən] samostalnik
izobrazba, učenost, načitanost, obširno znanje

escuela ženski spol šola; pouk, vzgoja, izobrazba; nauk; učno osebje; šolarji

escuela de agricultura poljedelska šola
escuela de artes šola za umetnost
escuela asilo otroški vrtec
escuela de ciegos zavod za slepe
escuela coeducativa, escuela bisexual mešana šola
escuela de comercio trgovska šola
escuela elemental osnovna šola
escuela especial strokovna šola
escuela de ingenieros tehniška šola
escuela de minas rudarska šola
escuela mixta (Am) mešana ljudska šola
escuela de montes gozdarska šola
escuela de música glasbena šola, konservatorij
escuela nacional osnovna šola (v Španiji)
escuela de natación plavalna šola
escuela de náutica, escuela naval pomorska šola
escuela de niñas, escuela de señoritas dekliška šola
escuela de niños deška šola
escuela nocturna večerna šola (tečaj)
escuela normal (de maestros, de maestras) učiteljišče
escuela particular, escuela privada zasebna šola
escuela de párvulos otroški vrtec
escuela politécnica tehnična visoka šola
escuela primaria osnovna šola
escuela primaria superior meščanska šola; osemletka
escuela profesional strokovna šola
escuela de segunda enseñanza srednja šola
escuela de tauromaquia bikoborska šola
faltar a la escuela »špricati« šolo
no tener escuela ne imeti pouka

formation [-sjɔ̃] féminin oblikovanje, tvorba, ustvaritev, formacija, formiranje; razvoj, nastanek; vzgoja, izobrazba; oblika, zgradba; organizacija; grupa; pluriel čete

en formation v formiranju
en formation serrée, dense, compacte (militaire) strnjen, gost
formation blindée, navale, aérienne (militaire) oklopna, pomorska, letalska enota
formation générale splošna izobrazba
formation des prix formiranje cen
formation professionnelle poklicna izobrazba
formation politique politična grupa (stranka)

fōrmātūra -ae, f (fōrmāre) oblikovanje, tvorba, izobrazba: Lucr., Arn.

formazione f

1. formiranje, oblikovanje, nastajanje, sestava:
in formazione v nastajanju
un progetto ancora in formazione načrt, ki šele nastaja
la formazione del nuovo governo appare molto difficile kaže, da bo oblikovanje nove vlade zelo težavno
formazione delle parole jezik besedotvorje

2. izobraževanje; izobrazba:
formazione professionale poklicno izobraževanje
cultura di formazione umanistica humanistična izobrazba

3. voj. formacija, oddelek, sestava; razvrstitev, razporeditev:
formazione regolare redni oddelek, redna sestava

4. šport postava, moštvo:
la nuova formazione della nazionale di calcio nova postava državne nogometne reprezentance
sconfiggere una forte formazione premagati močno moštvo

5. aero letalska formacija

6. glasba skupina

7. geol. formacija

instrucción ženski spol navodilo; predpis; pouk, izobrazba, znanje; obvestitev; preiskava

instrucción cívica državljanska vzgoja
instrucción primaria osnovnošolski pouk
instrucción profesional poklicna (strokovna) izobrazba
instrucción pública javno šolstvo
con instrucción técnica tehnično izobražen
sin instrucción, falto de instrucción neizobražen
instrucciones pl navodila, napotki
instrucciones para el empleo (uso) navodila za uporabo
seguir (contravenir) las instrucciones držati se (ne se držati) navodil

instruction [instrʌ́kšən] samostalnik
poučevanje, pouk, šolanje, izobrazba
množina navodila, napotki, inštrukcije, odredbe, predpisi

according to instructions po navodilih, po predpisih
operating instructions navodila za upravljanje (stroja)
instructions for use navodila za uporabo

instruction [-ksjɔ̃] féminin pouk, vzgoja, šolanje, šolstvo; izobrazba, znanje; juridique preiskava, proces; pluriel navodilo (za uporabo), (službeni) predpis

instruction primaire, secondaire, supérieure ljudskošolsko, srednješolsko, visokošolsko šolstvo
instruction pastorale škofovsko pastirsko pismo
instruction judiciaire sodna preiskava
juge masculin d'instruction preiskovalni sodnik
instruction militaire vojaška vzgoja
instruction obligatoire, gratuite obvezno, brezplačno šolanje
instruction préalable, préliminaire, préparatoire predpreiskava
instruction professionnelle poklicna, strokovna izobrazba
instruction publique (javno, državno) šolstvo
instruction religieuse verouk
instruction de service službeni predpis
instruction d'une cause, d'un procès vódenje pravde
instruction civique državljanska vzgoja
instruction criminelle kazenska preiskava, kazenski postopek
instructions d'emploi navodilo za uporabo
instructions secrètes tajna navodila
code masculin d'instruction criminelle kazenskopravni pravilnik
cours masculin d'instruction izobraževalni tečaj
défaut masculin d'instruction pomanjkanje vzgoje
avoir une instruction solide imeti solidno izobrazbo
être sans instruction biti brez izobrazbe, neizobražen
cela servira à son instruction to mu bo v pouk

istruzione f

1. pouk; izobrazba:
Ministero della pubblica istruzione ministrstvo za šolstvo

2. navodilo, napotilo:
istruzioni per l'uso navodila za uporabo

3. pravo preiskava; dokazni postopek

littera (po drugih līttera, slabše lītera) -ae, f (morda (sor. z lino) iz *lītes-ā ali *leites-ā „namazano“, od tod „pisano znamenje, črka“; po mnenju drugih izpos. iz gr. διφϑέρα koža, pisanje, pismo)

I. črka, pisménka, pisni znak (znamenje), písme: A littera Ci. ali l. A Vitr., U et O litterae Q., homo trium litterarum (šalj. = fur) Pl., littera salutaris (tj. A = absolvo) Ci., naspr. l. tristis (C = condemno) Ci. (oboje na glasovnicah sodnikov), l. funesta ali communis pueroque viroque O. pismenki narekanja (naricanja) AI, litterae inanes L. mrtve, litterae grandes ali maximae Ci. velike črke, littera quadrata Petr. pismo z uncialno pisavo, lapidariae litterae Petr. pisava (črke) napisov na kamnih, nescius litterarum Varr. ki ne zna pisati, is (sc. magister pastorum) sine litteris idoneus non est Varr., ki ne zna brati in pisati, verba et litterae legis Ci., litterarum formae Ci., Q., T. ali simulacra Sen. ph. ali ductūs Q., litterae figura Plin., unius et viginti litterarum formae Ci. ali prima litterarum elementa Q. abeceda, miraculum litterarum L. čudo pisane besede = pisava, pisanje, litterarum inventores T., litterarum ordo Plin., Suet. ali series Amm. abecedni red, scientia litterarum Paul. (Dig.) pisna umetnost, litteras discere Pl. učiti se abecede, litteras discere apud aliquem Ci. učiti se brati pri kom, litteras facere Pl. pisati, neque quicquam meliust (= melius est) mihi … quam ex me ut unam faciam litteram longam Pl. = da se obesim, ne litteram quidem ullam fecimus nisi forensem Ci. nisem napisal niti ene črke, scire litteras Pl., Corn., Vitr. črke poznati = znati brati ali pisati, si Graecam unam litteram scisse Ci. ko bi bil umel, litteras scire tudi = biti vešč knjigovodstva, spoznati se na knjigovodstvo, znati voditi poslovne (računske) knjige: dispensator litteras scit Ci., litteras nescire Sen. ph. ne znati pisati, sonos vocis paucis litterarum notis terminare Ci. označiti z le malo črkami, Graecis litteris uti C. pisati z grškimi pismenkami (= grško), suis litteris perverse uti Mel. pisati od desne proti levi (o Egipčanih), Helvetiorum tabulae litteris Graecis confectae C. ali epistula Graecis conscripta litteris C. pisano v grščini, lex vetusta est, priscis litteris verbisque scripta L., hinc liber non parum continet litterarum Ci. je že dovolj obširna, ad me (gl. ad C. I. 1.) litteram numquam misit Ci. ali (elipt.) neque ullam litteram ad me (sc. misit) Ci., litteris parcere Ci. varčevati s papirjem, nullaque, quae possit, … exstat littera Nasonis sanguinolenta legi O., littera pro verbis, quam pes in pulvere duxit O. črka, ki jo je potegnila (= zarisala) noga v prah, littera fundit se Plin. črka se razlije po papirju, haerere circa litterarum formas Q. ukvarjati se še s črkovanjem, locum (sc. iz knjige) ad litteras subicere Q. dobesedno spodaj navesti (navajati), tres litteras adicere (sc. Latinis litteris) T., aliquem (= alicuius vitam) in litteras mittere Vop. popisati življenje, napisati življenjepis koga, eos versus in litteras dare Macr. zapisati. —

II. meton.

1. sg. littera
a) svojeročno (lastnoročno) pisanje, pisava koga, „roka“: Alexidis manum amabam, quod tam prope accedebat ad similitudinem tuae litterae Ci. ep. ker je bila tako zelo podobna tvoji pisavi.
b) pesn. nam. pl. litterae α) pisanje = pismo: quam legis, a rapta Briseïde littera venit O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., tristem mortis demonstret littera causam Tib., littera facundi gratum mihi pignus amici pertulit Mart. β) dolžno pismo, zadolžnica: littera poscetur O. γ) nagrobni napis, epitaf: inque sepulchro, si non urna, tamen iunget nos littera O.

2. pl. litterae vsakovrstno pisanje
a) spisi, zapis(k)i: quod litteris exstet Ci. kar je zapisano, pis(me)no izročeno, propria legis et ea, quae scripta sunt, et ea, quae sine litteris … retinentur Ci. ne da bi bilo (za)pisano, aliquid litteris consignare ali custodire Ci. = aliquid litteris mandare Ci. kaj zapis(ov)ati, na papir preliti (prelivati), eos, qui discunt, litteris confisos minus memoriae studere C. zanašajoč se na zapiske, rarae per ea (eadem) tempora litterae L.
b) spis, poseb. uradni spis(i) (npr. odlok(i), službodajno pismo, zaporno povelje), sestavek, listina, dokaz(il)no pismo, dokazilo, zapisnik, obrednik, molitveni obrazec, poročna knjiga, računska knjiga, računi, kupno pismo, (kupna) pogodba ipd: Graecae de philosophia litterae Ci., priscae Graecorum litterae Ci., litterae publicae Ci. listine, pa tudi = vojna pisarna, vojni urad, arhiv (vojni računi, poročila podpoveljnikov ipd.) C. (Comment. de bello Gall. 5, 47), litteras conquirere Ci. pis(me)ne dokaze, dokazila, cedo mihi eiusdem praetoris litteras Ci. spise, zapis(ni)ke, ubi non modo res (imovina) erat, sed ratio (računi) quoque omnis et omnes litterae Ci. tega se tičoči spisi, eos libros omnes litterasque detulit L. vse knjige in spise (tj. poročne knjige, obrednike, molitvene obrazce), hic propter magnitudinem furti sunt … litterae factae Ci. kupno pismo, kupna pogodba, litteras revocavit Suet. službodajno pismo, pismo o imenovanju, diploma, litterae divinae, litterae sanctae Lact. ali sacrae Aug. Sveto pismo.
c) (kot pl. tantum in pravi pl.) pismo, pisma, list(ina), dokument, dopis, odpis, pismeni odgovor, uradni dopis, uradno (s)poročilo, uradna poslanica, oblastven ukaz: unae litterae Ci. ep. eno pismo, binae litterae Ci. ep. dve pismi, trinae litterae Ci. ep. tri pisma, litterae ab aliquo C. litterae ad aliquem Ci. litterae in (zoper) aliquem Ci. ep., T., res dignae litteris nostris Ci. ep. vredne, da ti jih sporočim, litterae Caesaris C., litterae regis Ci., L., litterae paucorum versuum (vrstic) L., libri allatarum, missarum litterarum Ci. svežnji prispelih, odposlanih pisem, tanta auctoritas litterarum Ci. tako tehtna pisma, exemplum Caesaris litterarum Ci. prepis, neglegentia litterarum Ci. ep. zamuda pri pisanju pisem, vicissitudo litterarum Hier. dopisovanje, litteris in per litteras Ci., N. idr. pis(me)no, pisemsko, litterae proximae Ci. ep. zadnje pismo, litterae superiores Ci. ep. prejšnja pisma, litterae matutinae, antemeridianae, po(st)meridianae, vespertinae Ci. ep. zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer prispela (prejeta) pisma, l. atrocissimae Ci. grozovito pismo, l. domesticae Ci. ep. rodbinska pisma, l. inanes Ci. ep. prazna, brez jedra, brez vsebine, l. commendaticiae Ci. ep., Icti. ali commendantium Fr. ali commendatoriae Sid. priporočilna pisma, l. consolatoriae Ci. ep. tolažilno pismo, verbosiores alicuius litterae N., litterae magnificis verbis, rerum vacuae T., grates agentes litterae T. zahvalno pismo, zahvala, litterae gratulatoriae Aug. voščilno pismo, čestitka, nuntii litteraeque ali litterae nuntiique C. ustna in pis(me)na ali pis(me)na in ustna (s)poročila, litterae publicae Ci. uradno pisanje, uradni dopis, litterae victrices Ci. ep. = litterae laureattae L. poročilo o zmagi, litterae contrariae Ci. protislovni, ne ujemajoči se dopisi, l. iniquae Ci. krivični, krivice vsebujoči dopisi, l. inusitatae Ci. nekaj nenavadnega vsebujoči dopisi, dopisi z nenavadno vsebino, nenavadni dopisi, litterae tumultuosiores Suet. vznemirjajoči uradni dopisi; dare (dedere, reddere) alicui litteras Ci. ep. izročiti komu pismo (da ga vzame s seboj), dati pismo v izročitev komu, tako tudi: dare alicui litteras ad aliquem Ci. ep. dati komu pismo za koga (da ga komu izroči), toda: dare litteras ad aliquem Ci. ep. napisati pismo komu, pisati komu, dopisovati si s kom, litteras publice mittere N. poslati pismo uradno, mittere ad aliquem (redkeje alicui Auct. b. Hisp.) litteras Ci., C., Hirt., L. idr. (z ut, ne, samim cj. ali ACI) = odposlati pismo komu, pisati komu, tudi = pismeno naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), naročiti (naročati), ukaz(ov)ati komu kaj, litteras alicui remittere (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. odpisati komu, pis(me)no odgovoriti komu, scribere litteras C. (z ACI), scribere litteras ad aliquem, scribere litteras de aliquo ad aliquem Ci., litteras componere ad aliquem T. = litteras facere ad aliquem Iust. sestaviti (sestavljati) pismo za koga, (na)pisati pismo komu, pisati komu, litteras perferre C. prinesti (vročiti) pismo naslovljencu, pismo prav oddati, litteras signare, obsignare, resignare Ci. (gl. omenjene glag.), scindere alicuius litteras Ci. fr., litteras approbare Ci. ep. spozna(va)ti pismo za svoje, prizna(va)ti pismo za svoje, non nihil significabant tuae litterae Romam L., Ci. ep. tvoje pismo je vsebovalo lahne namige, v svojem pismu si mi lahno namigoval, litterae Capuam ad Pompeium volare dicebantur Ci. ep. pravili so, da jadrnica s poslanico hiti k Pompeju.
d) pis(me)ni (literarni) spomeniki: knjige, knjiž(ev)na dela, književnost, literatura, slovstvo, leposlovje, beletristika: abest historia litteris nostris Ci., Graece de philosophia et illustrioribus litteris explicare Ci. v književnih delih, aliquid Latinis litteris mandare Ci. v latinsko književnost uvesti, tj. v latinščino prevesti, polatiniti, eruditus Graecis litteris Ci. poznavalec grškega slovstva, Graecarum litterarum rudes Ci. ali Graecarum litterarum expertes N. nepoznavalci (neizobraženi na področju) grškega slovstva, dedere se Persarum litteris sermonique N. posvetiti (posvečati) se perzijski književnosti in jeziku, ukvarjati se s perzijsko književnostjo in jezikom, aut litteris Graecis aut sermoni studere Iust.
e) veda, znanost(i), poznavanje, (učeno) znanje, učenost, znanstvena izobraženost, izobrazba, omika, ukvarjanje (pečanje) z znanostjo, znanstveni nauki, znanstvene študije, učenje (proučevanje) znanosti, učenje (proučevanje) jezikov, jezikoslovje, včasih tudi pisateljevanje: litterae Graecae, Latinae Ci., communes Ci. navadna znanstvena izobrazba, domesticae Ci. teoretično, znanstveno prizadevanje (naspr. forenses artes Ci. praktično prizadevanje na forumu), l. altiores Plin., fuit in Caesare ingenium, ratio, memoria, litterae Ci. znanstvena izobraženost, erant in eo plurimae litterae nec eae vulgares Ci. bil je vsestransko in ne povprečno izobražen, litterarum cognitio, scientia Ci., litterarum studium Ci., N., studia humanitatis ac litterarum Ci. za družabno in znanstveno omiko, homini non hebeti neque communium litterarum et politioris humanitatis experti Ci., abhorrere a litteris, ab humanitate Ci. ne pristajati (biti primeren) res vsestransko izobraženemu možu, dare se huic etiam generi litterarum, dedere se litteris, huic studio litterarum penitus se dedere, litteris omnibus a pueritia deditus Ci., studere litteris Ci., scire litteras Ci. biti znanstveno izobražen, nescire litteras Ci. brez učenosti, brez znanstvene izobrazbe biti, litterarum admodum nihil sciebat Ci. prav nobene znanstvene izobrazbe ni imel, neque ullos versus neque ullas litteras nosse Ci. ne umeti … niti malo znanstvenega, ne poznati … niti malo znanosti, perfectus in litteris Ci. znanstveno izobražen, orator sit mihi tinctus litteris Ci. dodobra znanstveno izobražen, Graecas litteras in senectute didicisse Ci. grščino, id litterae docent Ci. jezikoslovje; Graecarum litterarum doctor N., in primis studiosus litterarum Ci., N. znanstveno prizadeven, prizadeven na znanstvenem področju, cupidissimus litterarum fuit N. zelo rad se je ukvarjal z znanostjo, z zgodovino (povzeto iz pis(me)nih spomenikov), rudes Graecarum litterarum N. neizobraženi na področju grške zgodovine, litteras amare N., omnia reliqua tempora litteris tribuere N. znanosti, znanstvenemu delovanju, hic tantus vir tantisque bellis districtus nonnihil temporis tribuit litteris N. pisateljevanju, litteris confidere Vitr. opirati se zgolj na znanstvene nauke (študije), sine litteris contendere Vitr. truditi se brez proučevanja znanosti, ignarus etiam servilium litterarum Sen. ph. ne poznavajoč znanosti niti toliko kot suženj, alter litterator fuit, alter litterarum sciens Gell. znanstveno izobražen mož, pravi učenjak, non eā re litteras quoque alias nescio Gell. vendar to še ne pomeni, da sem tudi sicer brez znanstvene izobrazbe, dedere se ad litteras memoriasque veteres Gell., oratorias litteras docere Lact., de Graecorum penitissimis litteris hanc historiam eruisse Macr., gymnasium litterarum Sid., civitas litterarum Cass.

nȁobrazba ž, naòbrazba ž izobrazba: opća, opšta naobrazba; stručno usmjerena naobrazba, nepotpuna naobrazba

naobražénje s izobrazba, izobraženje, izobrazitev