Franja

Zadetki iskanja

  • lùčevina ž fiziol. izloček: tuberkulozne životinje izbacuju zarazne klice sa -ama obolelih organa
  • secréţie -i f izločanje, izloček, sekrecija
  • secrēto m biol., fiziol., med. izloček
  • segregation [segrigéišən] samostalnik
    oddvojitev, oddelitev (od celote), (iz)ločitev, segregacija; rasna segregacija; segregat, izloček

    a bill against segregation zakonski osnutek proti rasni segregaciji
  • škȁrt m (it. scarto) izvržek, izloček: škart u proizvodnji; pred regrutskom komisijom odbačen kao škart
  • tea leaf [tí:li:f] samostalnik
    čajni list
    množina čajna usedlina, gošča
    figurativno izvržek, izloček, škart
  • секрет m

    1. skrivnost; (voj.) skrita opazovalnica, straža;
    сказать по секрету povedati zaupno;
    секрет Полишинеля javna tajnost;

    2. izloček
  • enduit [ɑ̃dɥi] masculin prevleka, maža; omet; sluzasti izloček na površju nekaterih organov (de la langue na jeziku)

    enduit antirouille zaščitno sredstvo proti rji
    enduit asphaltique asfaltska prevleka
    enduit de chaux belež, belilo
    enduit de poussière plast prahu
    enduit de vernis lakiranje
  • incretion [inkrí:šən] samostalnik
    fiziologija inkrecija, notranje izločanje, notranji izloček, inkret
  • neurosecrēto m biol. živčni izloček, sekret
  • sŭ-cerda -ae, f (sūs in v drugem delu [s]cerda, indoev. kor. *sk̑er- iztrebiti, *(s)qer-d- cepiti, ločiti; prim. skr. apa-skaraṣ iztrebki, kárīṣam gnojilo, lat. ex-cernō, mūs-cerda, gr. σκώρ, gen. σκατός blato, sl. skrun, skruniti, srati) svinjski iztrebek, svinjski izloček, svinjsko blato, svínjščak: hic in stercore humi fabulisque, fimo atque sucerdis Luc. ap. Non., eo condis [tuas] sucerdas Tit. ap. Fest., sucerda e stercus suillum Fest. Soobl. succerda: Fest.
  • Wundflüssigkeit, die, Medizin izloček iz rane
  • bīlis -is, abl. -ī, po H. -e, f

    1. žolč (kot izloček jeter): Ca., Lucr., Cels., Col., cum... pituita redundat aut bilis, in corpore morbi... nascuntur Ci., qui purgor bilem H., bilis suffusa Plin. ali suffusio luridae bilis Sen. ph. žolčnica, zlatenica, bile suffusus Plin. žolčen, zlateničen; pl. biles Plin. rumeni in črni žolč.

    2. pren. žolč = jeza, bes, srd, čemernost: Pers., Mart., Iuv., Suet., non placet mihi cena, quae bilem movet Pl., bilem id commovet Ci. ep. razjezi, bile tumet iecur H., expellere bilem meraco H., non continere bilem Sen. rh., bilem habere Sen. ph. jezen biti, cui sententiae tantum bilis, tantum amaritudinis inest, ut... Plin. iun.; pl.: biles Venereae Ap.; poseb. ātra ali nigra bīlis črni žolč = otožnost, blaznost, besnost, divja srditost: atra bilis agitat hominem Pl., atrā bili percita est Pl., quem nos furorem, μελαγχολίαν illi vocant, quasi vero atra bili solum mens moveatur Ci., atrae bilis morbus Cels., bilis nigra curanda est et ipsa furoris causa removenda Sen. ph.
  • izločína (-e) f glej izloček
  • izpljunek samostalnik
    (izloček iz ust) ▸ köpet
    gnojni izpljunek ▸ gennyes köpet
    krvav izpljunek ▸ véres köpet
    kri v izpljunku ▸ vér a köpetben
  • mūs-cerda -ae, f (*mūsscerda iz mūs in scerda; prim. indoev. subst. *sk̑ṓr, gen. *sk̑nés; prim. lat. cerno, cero, gr. σκώρ, gen. σκατός blato, iztrebek, sl. srati; po tvorbi mūs-cerda „mišji izloček, iztrebek“ so nastale obl. su-cerda (Tit. fr.), ovi-cerda (Fest.)) míšjak, míšjek, mišji iztrebek = murinus fimus: Plin., muscerdas primā syllabā productā dicebant antiqui stercus murinum Fest.
  • ran|a ženski spol (-e …) medicina die Wunde (kožna Hautwunde, mišična Fleischwunde, površinska Platzwunde, na glavi Kopfwunde, smrtna Todeswunde, strelna [Schußwunde] Schusswunde, vbodna Stichwunde); (poškodba) die Verwundung, die Verletzung; na želodcu, dvanajstniku: das Geschwür, Magengeschwür, Zwölffingerdarmgeschwür
    infekcija rane die Wundinfektion
    oskrba rane die Wundversorgung, die Wundbehandlung
    površina rane die Wundfläche
    izloček iz rane die Wundflüssigkeit
    rob rane der Wundrand
    sponka za rano die Wundklammer
    religija Kristusove rane/znamenja Kristusovih ran množina Wundmale (Christi)
    stare rane figurativno alte Wunden (odpirati stare rane alte Wunden wieder aufreißen)
    medicina celjenje ran die Wundheilung
    obliž za rane das Wundpflaster
    puder za rane der Wundpuder
    z lahkimi ranami [leichtverwundet] leicht verwundet
    brez ran unverwundet, unverletzt
    lizati si rane seine Wunden lecken (tudi figurativno)
    figurativno čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
    figurativno obliž za rano das Trostpflaster
    prizadejati hude rane figurativno tiefe Wunden schlagen
  • retrīmentum -ī, n (reterere) odpàd, odpádek: Varr.; o kovinah: žlindra Cels., cibi Varr. ap. Non. otrebki, iztrebki, urina est retrimentum potūs Macr. otrebek, iztrebek, izloček.
  • sekret1 [é] moški spol (-a …) medicina, biologija (izloček) das Sekret, die Absonderung
  • žívčen (-čna -o) adj.

    1. anat. del nervo, di nervi, nervoso; cerebrale:
    anat. živčna celica cellula nervosa, neurone
    živčni sistem sistema nervoso
    živčna bolezen malattia nervosa
    živčni napad attacco di nervi
    bela, siva živčna snov materia (cerebrale) bianca, grigia
    med. živčna bolezen neuropatia
    živčna ovojnica nevrilemma
    med. živčna slabost nevrastenia
    centralni, periferni živčni sistem sistema nervoso centrale, periferico
    med. živčni bolnik neuropatico
    med. živčni zlom collasso nervoso
    anat. živčni center centro nervoso
    živčno tkivo tessuto nervoso
    živčno vlakno fibra nervosa
    biol. živčni impulz impulso nervoso
    živčni izloček neurosecreto
    živčni končič terminazione nervosa
    živčni pleksus plesso nervoso
    voj. živčni strup gas nervino

    2. nervoso:
    živčne roke mani nervose
    živčni glas, smeh voce, risata nervosa
    publ. živčna vojna guerra dei nervi