-
lùčevina ž fiziol. izloček: tuberkulozne životinje izbacuju zarazne klice sa -ama obolelih organa
-
secréţie -i f izločanje, izloček, sekrecija
-
secrēto m biol., fiziol., med. izloček
-
segregation [segrigéišən] samostalnik
oddvojitev, oddelitev (od celote), (iz)ločitev, segregacija; rasna segregacija; segregat, izloček
a bill against segregation zakonski osnutek proti rasni segregaciji
-
škȁrt m (it. scarto) izvržek, izloček: škart u proizvodnji; pred regrutskom komisijom odbačen kao škart
-
tea leaf [tí:li:f] samostalnik
čajni list
množina čajna usedlina, gošča
figurativno izvržek, izloček, škart
-
секрет m
1. skrivnost; (voj.) skrita opazovalnica, straža;
сказать по секрету povedati zaupno;
секрет Полишинеля javna tajnost;
2. izloček
-
enduit [ɑ̃dɥi] masculin prevleka, maža; omet; sluzasti izloček na površju nekaterih organov (de la langue na jeziku)
enduit antirouille zaščitno sredstvo proti rji
enduit asphaltique asfaltska prevleka
enduit de chaux belež, belilo
enduit de poussière plast prahu
enduit de vernis lakiranje
-
incretion [inkrí:šən] samostalnik
fiziologija inkrecija, notranje izločanje, notranji izloček, inkret
-
neurosecrēto m biol. živčni izloček, sekret
-
sŭ-cerda -ae, f (sūs in v drugem delu [s]cerda, indoev. kor. *sk̑er- iztrebiti, *(s)qer-d- cepiti, ločiti; prim. skr. apa-skaraṣ iztrebki, kárīṣam gnojilo, lat. ex-cernō, mūs-cerda, gr. σκώρ, gen. σκατός blato, sl. skrun, skruniti, srati) svinjski iztrebek, svinjski izloček, svinjsko blato, svínjščak: hic in stercore humi fabulisque, fimo atque sucerdis Luc. ap. Non., eo condis [tuas] sucerdas Tit. ap. Fest., sucerda e stercus suillum Fest. — Soobl. succerda: Fest.
-
Wundflüssigkeit, die, Medizin izloček iz rane
-
bīlis -is, abl. -ī, po H. -e, f
1. žolč (kot izloček jeter): Ca., Lucr., Cels., Col., cum... pituita redundat aut bilis, in corpore morbi... nascuntur Ci., qui purgor bilem H., bilis suffusa Plin. ali suffusio luridae bilis Sen. ph. žolčnica, zlatenica, bile suffusus Plin. žolčen, zlateničen; pl. biles Plin. rumeni in črni žolč.
2. pren. žolč = jeza, bes, srd, čemernost: Pers., Mart., Iuv., Suet., non placet mihi cena, quae bilem movet Pl., bilem id commovet Ci. ep. razjezi, bile tumet iecur H., expellere bilem meraco H., non continere bilem Sen. rh., bilem habere Sen. ph. jezen biti, cui sententiae tantum bilis, tantum amaritudinis inest, ut... Plin. iun.; pl.: biles Venereae Ap.; poseb. ātra ali nigra bīlis črni žolč = otožnost, blaznost, besnost, divja srditost: atra bilis agitat hominem Pl., atrā bili percita est Pl., quem nos furorem, μελαγχολίαν illi vocant, quasi vero atra bili solum mens moveatur Ci., atrae bilis morbus Cels., bilis nigra curanda est et ipsa furoris causa removenda Sen. ph.
-
izločína (-e) f glej izloček
-
izpljunek samostalnik (izloček iz ust) ▸
köpetgnojni izpljunek ▸ gennyes köpet
krvav izpljunek ▸ véres köpet
kri v izpljunku ▸ vér a köpetben
-
mūs-cerda -ae, f (*mūsscerda iz mūs in scerda; prim. indoev. subst. *sk̑ṓr, gen. *sk̑nés; prim. lat. cerno, cero, gr. σκώρ, gen. σκατός blato, iztrebek, sl. srati; po tvorbi mūs-cerda „mišji izloček, iztrebek“ so nastale obl. su-cerda (Tit. fr.), ovi-cerda (Fest.)) míšjak, míšjek, mišji iztrebek = murinus fimus: Plin., muscerdas primā syllabā productā dicebant antiqui stercus murinum Fest.
-
ran|a ženski spol (-e …) medicina die Wunde (kožna Hautwunde, mišična Fleischwunde, površinska Platzwunde, na glavi Kopfwunde, smrtna Todeswunde, strelna [Schußwunde] Schusswunde, vbodna Stichwunde); (poškodba) die Verwundung, die Verletzung; na želodcu, dvanajstniku: das Geschwür, Magengeschwür, Zwölffingerdarmgeschwür
infekcija rane die Wundinfektion
oskrba rane die Wundversorgung, die Wundbehandlung
površina rane die Wundfläche
izloček iz rane die Wundflüssigkeit
rob rane der Wundrand
sponka za rano die Wundklammer
religija Kristusove rane/znamenja Kristusovih ran množina Wundmale (Christi)
stare rane figurativno alte Wunden (odpirati stare rane alte Wunden wieder aufreißen)
medicina celjenje ran die Wundheilung
obliž za rane das Wundpflaster
puder za rane der Wundpuder
z lahkimi ranami [leichtverwundet] leicht verwundet
brez ran unverwundet, unverletzt
lizati si rane seine Wunden lecken (tudi figurativno)
figurativno čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
figurativno obliž za rano das Trostpflaster
prizadejati hude rane figurativno tiefe Wunden schlagen
-
retrīmentum -ī, n (reterere) odpàd, odpádek: Varr.; o kovinah: žlindra Cels., cibi Varr. ap. Non. otrebki, iztrebki, urina est retrimentum potūs Macr. otrebek, iztrebek, izloček.
-
sekret1 [é] moški spol (-a …) medicina, biologija (izloček) das Sekret, die Absonderung
-
žívčen (-čna -o) adj.
1. anat. del nervo, di nervi, nervoso; cerebrale:
anat. živčna celica cellula nervosa, neurone
živčni sistem sistema nervoso
živčna bolezen malattia nervosa
živčni napad attacco di nervi
bela, siva živčna snov materia (cerebrale) bianca, grigia
med. živčna bolezen neuropatia
živčna ovojnica nevrilemma
med. živčna slabost nevrastenia
centralni, periferni živčni sistem sistema nervoso centrale, periferico
med. živčni bolnik neuropatico
med. živčni zlom collasso nervoso
anat. živčni center centro nervoso
živčno tkivo tessuto nervoso
živčno vlakno fibra nervosa
biol. živčni impulz impulso nervoso
živčni izloček neurosecreto
živčni končič terminazione nervosa
živčni pleksus plesso nervoso
voj. živčni strup gas nervino
2. nervoso:
živčne roke mani nervose
živčni glas, smeh voce, risata nervosa
publ. živčna vojna guerra dei nervi