discharge1 [disčá:dž]
1. prehodni glagol
raztovoriti, razkladati; razrešiti, odpustiti; opustiti; opraviti, opravljati; poravnati; izprazniti, (o)lajšati
navtika sneti opremo; izločati; barvo vzeti
2. neprehodni glagol
sprožiti se (strel); počiti; izlivati se; gnojiti se
to discharge o.s. of s.th. znebiti se česa
to discharge one's duty opraviti svojo dolžnost
Zadetki iskanja
- educe [idjú:s] prehodni glagol (from)
izvleči, izvabiti; razviti, razvijati
kemija izločiti, izločati - egest [idžést] prehodni glagol
izločiti, izločati - eliminá elímin vt.
1. odstranjevati, odstraniti, odpravljati, odpraviti, izločati, izločiti, eliminirati
2.
□ a elimina din şcoală izključiti iz šole - eliminare v. tr. (pres. elimino)
1. izločiti, izločati, odstraniti, odpraviti
2. ubiti, ubijati - entleeren (iz)prazniti, izpraznjevati; izmetavati, izločati, iztisniti, izvreči; odstranjevati
- espēllere* v. tr. (pres. espēllo)
1. izključiti, izgnati, izganjati:
espellere dalla scuola izključiti iz šole
espellere da uno stato izgnati iz države
2. med. izločiti, izločati - evacuare
A) v. tr. (pres. evacuo)
1. izprazniti, evakuirati
2. izločiti, izločati:
evacuare le feci izločati (človeško) blato; iztrebiti se
B) v. intr. izseliti se - exclúde exclúd vt. izključevati, izključiti, izločati, izločiti, izvzemati, izvzeti
- excrete [ekskrí:t] prehodni glagol
izločiti, izločati, izmetavati - exude [igzjú:d]
1. prehodni glagol
izločati, izpotiti
2. neprehodni glagol
potiti, znojiti se - freisetzen Energie: sproščati, sprostiti; Bakterien, Gifte: izločati; freigesetzt werden sproščati se, sprostiti se
- gēmere
A) v. intr. (pres. gēmo)
1. ječati, stokati (tudi pren.):
il popolo geme sotto il dominio straniero ljudstvo ječi pod tujim jarmom
2. škripati, ječati:
il palco gemeva sotto il peso eccessivo tribuna je škripala pod preveliko težo
fare gemere i torchi tiskati; šalj. tiskati slabo napisana dela
3. hrumeti, bučati (morje)
4. godrnjati
5. gruliti (golob)
6. kapljati, curljati, pronicati (tudi pren.):
la ferita ha gemuto a lungo rana je dolgo krvavela
la luce geme da uno spiraglio pren. svetloba pronica skozi špranjo
B) v. tr. izločati:
la ferita gemeva sangue iz rane je tekla kri - isključívati iskljùčujēm
1. izključevati
2. izločati, izločevati - izbàcati -ām, izbácati ìzbācām
1. izmetavati
2. izločati: mošt neprestano drozdinu iz sebe izbaca - lacrimō (napačno pisano tudi lachrymō, stlat. lacrumō) -āre -āvī -ātum (lacrima, lacruma)
1. solziti se, solze liti (preli(va)ti), solze (solzo) (po)točiti, solze pretočiti (pretakati), (za)jokati, (za)plakati, objok(ov)ati, včasih tudi = do solz ganjen biti: ne lacruma, patrue Pl., nequeo quin lacrumem miser Ter., oh, lacrumo gaudio! Ter., licet lacrimare plebi, regi honeste non licet Enn. ap. Hier., flentes, plorantes, lacrumantes, obtestantes Enn. ap. Corn., ecquis fuit, quin lacrimaret (po drugih lacrumaret)? Ci., video hunc oculis lacrimantibus me intueri Ci. s solznimi (objokanimi) očmi, tersit lacrimantia lumina O., convocatis subito militibus lacrimans: „Quo proficiscimur“, inquit, „milites?“ C., iis coniuges liberique lacrimantibus redduntur L., discunt lacrimare decenter, quoque volunt plorant tempore, quoque modo O., sine voluntate (nehote) lacrimare Cels., Argos ex sequiis lacrimandus eat Stat. solza vreden, objokovanja vreden, lacrumare ex (zaradi) obitu alicuius Pl.; z notranjim obj.: num id (zato) lacrumat virgo? Ter., monitu multum lacrimantis Iuli V. naglas jokajočega, glasno ihtečega, multa super natae lacrimans Pl., Phrygiisque hymenaeis V. mnogo solza pretakajoč (lijoč) nad …
2. metaf. (o rastlinah, drevesih idr.) solzeti, kapljati, (kapljema, v kapljah, po kapljah) izločati, kápati: lacrimavit ebur O., calamus lacrimans Plin.; z objektnim acc. (iz)znojiti, (iz)potiti, izpustiti (izpuščati), izločiti (izloč(ev)ati) kaj: lacrimat sua gaudia palmes Ven.; od tod pt. pf.: lacrimatae cortice myrrhae O. izznojene = izločene. — Pozna dep. soobl. lacrimor (lachrymor, lacrumor) -ārī -ātus sum: Hyg., Acr., Tert., Aug., Vulg., Cael., Isid. - lúčiti lûčīm
1. ločiti, ločevati: od tebe me luči zid
2. razločevati: lučiti nužno od nenužnoga
3. izločati: jetra luči žuč; zbog velike vrućine drveće luči smolu više no obično
4. ločiti, separirati: lučiti jaganjce od ovaca - ooze2 [u:z]
1. neprehodni glagol
curljati, počasi odtekati, kapljati, pronicati (tudi svetloba itd.)
2. prehodni glagol
izločati, prepuščati vodo
figurativno izžarevati (optimizem, milino itd.)
his courage was oozing away hrabrost ga je počasi zapuščala
the secret oozed out skrivnost je prišla na dan - part3 [pa:t]
1. prehodni glagol
deliti, razdeliti, razčleniti; ločiti (prijatelje, sovražnike), razdreti (prijateljstvo)
ameriško počesati lase na prečo; podeliti, razdeliti (among med)
fiziologija izločati
kemija razstaviti, ločiti (kovine)
2. neprehodni glagol
ločiti se, raziti se, razdeliti se
navtika strgati se (sidrna vrv, kabel)
pogovorno ločiti se od denarja, plačati
to part company ločiti se, raziti se
let us part friends razidimo se kot prijatelji
navtika, sleng to part brass-rags razdreti prijateljstvo
to part with opustiti, ločiti se od česa, prodati, znebiti se
to part with s.o. odpustiti koga, posloviti se od koga
to part up with prodati, izročiti kaj - per-fluō -ere -flūxī (per in fluere)
I.
1. teči skozi kaj: per colum Lucr., perfluebant per frondem … rivi Petr.
2. metaf. (o posodah) puščati, ne držati; od tod šalj.: plenus rimarum sum, hac atque illac perfluo Ter. = ne morem zamolčati. —
II.
1. pritekati, dotekati, teči, izlivati se: in vas Lucr.; o rekah: in mare Plin., in Tuscum pelagus Mel.
2. metaf. (o obleki) valovito se spuščati: Ap. —
III. prekipevati, metaf. obilovati s čim, imeti veliko česa: pomis Tib.
2. ves moker biti, cediti se od česa, izločati kaj: sudore frigido (o osebah) Ap. mrzel pot obliva koga, pluvialibus nimbis (o svetiščih) Arn.