Franja

Zadetki iskanja

  • perizia f

    1. izkušenost, izvedenost; mojstrstvo

    2. preiskava; ekspertiza, izvedensko mnenje
  • scientia -ae, f (sciēns : scīre)

    1. védenje, poznavanje, znanje, vedovina, (subjektivna) vednost, znnost, znanstvo, veda (naspr. ignoratio): memoriā et scientiā comprehendisse CI., etsi nullo modo poterit oratio mea satis facere vestrae scientiae CI. več povedati, kakor že veste; s subjektnim gen.: quae res huius viri scientiam fugere possit CI. ostati možu neznana, scientiam alicuius latere AMM.; z objektnim gen.: regionum CI., coniurationis, voluptatum T. vedenje o čem, poznavanje česa; z objektnim in subjektnim gen.: neque serendi neque colendi neque demetendi fructus ulla pecudum scientia est CI. živina nima prav nobene vednosti niti o sejanju, niti …; nam. objektnega gen. sklon s praep.: cuius scientiam de omnibus constat fuisse CI. da je imel vedenje o vsem, da je vedel (poznal) vse; v pl.: quod si haberent scientias animae ARN.

    2. temeljito znanje, vedenje, umevanje, razumevanje česa, poznavanje česa, seznanjenost s čim, vednost, izvedenost, izkušenost, spretnost v čem, na kakem področju, uvid(enje), sprevid(enje), spoznanje, dojetje, dojemanje česa, veščina, znanost, veda (naspr. inscientia): in candidato non ars, non scientia requiri solet CI. vednost, aliquem scientiā augere CI., scientiā praecellere L., efficax scientia H. čarodejstvo, huius scientiae conditor SEN. PH. dela (veje, panoge) znanosti, znanstvene stroke (= zdravilstva); s subjektnim gen.: scientia atque usus militum C. teoretično in praktično znanje, teoretična in praktična izvedenost; z objektnim gen.: HIRT., CELS., PLIN., Q. idr., rei militaris CI., C., iuris civilis CI., nauticarum rerum, oppugnationis, linguae Gallicae C., verborum faciendorum aut legendorum CI.; s praep.: scientia in chirographo CI., divina eius in legibus interpretandis scientia CI.; v pl.: AUG., IUL. VAL. idr., tot artes, tantae scientiae CI. tako znamenite vrste znanja, tako obilno, obsežno znanje (nekateri povezujejo tot artes tantae scientiae (gen.) = toliko umetnosti, ki zahtevajo tako obsežno znanje), disciplinarum scientiae, scientiae artificiorum VITR. znanje v raznih umetnostnih strokah; occ. temeljito filozofsko (modroslovno) znanje: CI.
  • skilfulness [skílfulnis] samostalnik
    spretnost, veščina, izkušenost, pripravnost (za), strokovno znanje, iznajdljivost
  • skill [skil]

    1. samostalnik
    veščina, spretnost, izkušenost, strokovno znanje, talent, pripravnost (at, in za, v)
    zastarelo razumevanje, uvidevanje

    I have no skill in gardening na delo na vrtu se nič ne razumem

    2. neprehodni glagol
    arhaično, poetično biti pomemben, važen, koristen; koristiti, pomagati

    it skills not nič ne de, to ni važno
    what skills talking? kaj koristi govorjenje?
  • sollertia (sōlertia) -ae, f (sollers, sōlers) umetelnost, spretnost, sposobnost, praktičnost, pripravnost, ročnost, privrženost čemu, veščost, veščina, iznajdljivost, razumnost, pametnost, izvedenost, izvedenstvo, izkušenost, izurjenost, vajenost, v negativnem pomenu prekanjenost, premetenost, zvitost, zvijačnost, lokavost, hudomušnost, navihanost, čut za prefinjenost: Lucan., Cl. idr., data est sollertia araneolis Ci., nulla ars imitari sollertiam naturae potest Ci., mirari se non modo diligentiam, sed etiam sollertiam eius Ci., est summae genus (sc. Gallorum) sollertiae C. največje spretnosti (iznajdljivosti) = zelo spreten (iznajdljiv), multum, ut inter Germanos, rationis ac sollertiae T., ingenii sollertia S., mentis Plin., ingenia maximae sollertiae Gell.; v pl.: egregiis ingeniorum sollertiis Vitr.; z objektnim gen.: veri Ci. izsledovanje (iskanje, odkrivanje) resnice, cogitandi, iudicandi Ci., venandi Sen. rh., consiliorum Vitr., belli Sil., machinarum ad capienda oppida repertarum Gell.; z ad: acumen eius et sollertia ad aedificia paranda Vitr.; konkr.: fugienda est talis sollertia Ci. ali placuit sollertia tempore etiam iuta T. zviti naklep, zvijačni (ostroumni) umetni preobrat, quae tua formosa cepit sollertia Tib. zvijača, prevara, lest.
  • ūsus -ūs, m (ūtī)

    1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, izkoriščanje, izraba, izrabljanje, poseganje po čem, úzus, navada, običaj: Plin., Q., Vell., Suet., Lamp., Amm., Icti. idr., armorum Cu., lini C., omnium rerum L., fons usui opportunus S., publicus usus H., nati in usum laetitiae scyphi H. za uživanje veselja, ad usum domesticum Ci., multa ad usum suum reservabat Ci., rem usui destinare Cu., quod satis in (za) usum est L., ferreus assiduo consumitur anulus usu O., fregit anulum, ne usui esset (da se ne bi uporabil (uporabljal), da ne bi rabil za … ) ad facienda pericula T., aliquid in usu habere C. rabiti, uporabljati, neminem in usu habes Plin. iun. nikogar ne uporabljaš za svoje opravke, naves non eundem usum celeritatis habebant C. niso bile zmogle enake hitrosti, in usu verbum esse coepit Sen. rh. je prišla v rabo, est mihi in usu Plin. iun. navajen sem, navado (v navadi) imam, pars umida … versa est in corporis usum O. v tvarino, (u)porabno za telo = v meso; occ. kot jur. t.t. (u)poraba = raba, izraba, užitek, uživanje tuje lastnine: usus et fructus Ci. ali usus fructusque Sen. ph.; pogosteje asindet. usus fructus Ci. poraba in užitek, usus (et) auctoritas Ci. (gl. auctoritas), usu capere (gl. usu-capio); meton. korist, prid, uporabnost, izkoristek, dobiček, dobitek, prednost, obresti, starejše obrestek: levis fructus, exiguus usus Ci., nescis, quem praebeat (sc. nummus) usum H., magnos usūs affere Ci., aliquis fuit usus in malo O., usui esse alicui Ci., S., N., Sen. rh. biti komu v korist (v prid), koristiti komu, ex usu esse Ter., C., Ci. koristiti, biti v korist, si quis usus mei est L. če morem kaj koristiti.

    2. izvrševanje, opravljanje, vršitev, praksa: usus forensis Ci. izvrševanje odvetništva, odvetnikovanje, odvetniška služba, ad athletarum usum pertinere N. k atletskemu poslu (rokoborbi), homines traducere ab usu rerum rusticarum ad litem insolitam Ci., artis usus vulgaris Ci.; meton.
    a) vaja: usus cotidianus et exercitatio C. vaja in urjenje, usu obduruerat civitatis patientia Ci., si usus magister est optimus Ci., usus magister egregius Plin. iun.
    b) izurjenost pri izvajanju, izvrševanju česa, izkušnja, izkušnje, izkušenost, praksa: res posita in usu militari Ci., habere magnum in re militari usum C., duces usu praestantes N., nullius usūs imperator C., usu belli praestare N. po izkušenosti v vojni (v vojnih zadevah), usum in re publica habere Ci., amicitiam nec usu nec ratione habere cognitam Ci. niti po (osebnih) izkušnjah niti umevno (racionalno), usus ac disciplina C., usus eius provinciae C. izkušnje o tej provinci, usu rerum antecedere Ci. v poznavanju sveta, ars et usus T. teorija in praksa.

    3. potreba, potrebščina, potrebnost, nuja, nujnost: in tot rerum usu necessario L., usum provinciae supplere Ci. nujne potreb(ščin)e, quae ad navium usum pertinent C. ladijske potrebščine, ad usum belli N., Cu. za potrebe vojne; usus est potreba je, treba je; abs.: mihi sic est usus Ter. brez tega pač ne morem biti, quando usus est Pl., si quando u. esset Ci., urbi multitudinem, ubi usus non esset (kadar bi ne bila potrebna), oneri rebatur esse L., de ceteris … dicemus, si usus fuerit Ci.; z abl. rei (v sl. gen.) ob dat. personae ali tudi brez njega: Gell. idr., usus est filio argenti minis Pl., si quid erit, quod extra magistratūs curatore usus sit Ci., naves, quibus consuli usus non esset L. ki jih konzulu ni manjkalo, tacere nequeo, quod tacito usus est Pl. ko je treba molčati, ad eam rem usus est homine astuto Pl.; z odvisnim stavkom: an quoiquamst usus homini, ut se cruciet? Ter. ali lahko ima kak človek potrebo … ; v enakem pomenu tudi usus adest: cum adesset usus C.; usus venit potreba nastopi: si usus veniat C., cum ad praetorem usus veniet Pl.; z abl. (v sl. gen.) ubi usus veniat consertā manu Pl.; ūsū venit, gl. ūsū-venit.

    4. občevanje, druženje s kom, pozna(va)nje koga, (po)znanstvo s kom: Suet. idr., inter nosmet vetus usus intercedit Ci., in tanto usu nostro Ci. pri tako prisrčnem občevanju, cum Metellis erat ei non modo hospitium, verum etiam domesticus usus Ci., alicuius usum benevolentiamque retinere Ci. prijazno občevanje (ἓν διὰ δυοῖν); v obscenem smislu spolno občevanje, spolni odnos, polteno druženje: O., Tib.
  • vȉčnōst ž
    1. vajenost
    2. izkušenost, izvedenost
  • Welterfahrung, die, izkušenost
  • wisdom [wízdəm] samostalnik
    modrost, razum(nost), uvidevnost
    zastarelo učenost; izkušenost; moder izrek

    Wisdom of Solomon Biblija knjiga modrosti, Salomonovi izreki
    wisdom tooth modrostni zob
    to cut one's wisdom teeth dobiti modrostne zobe, figurativno postati zrelejši in izkušenejši
  • досві́дченість -ності ж., izkúšenost -i ž.
  • навык m navajenost; spretnost, ročnost, izkušenost
  • опытность f izkušenost
  • refer [rifə́:]

    1. prehodni glagol
    napotiti (to k, na)
    opozoriti (to na)
    predložiti, pripisovati kaj (to s.o. komu)
    predati, prepustiti, dodeliti (to komu)

    2. neprehodni glagol
    nanašati se (to na)
    tikati se (to česa)
    sklicevati se (to na)
    obrniti se na, zateči se k; kazati na, posredno misliti na, namigovati (to na)
    omeniti

    to refer oneself to prepustiti se, predati se, zaupati se, zaupno se obrniti na, zanesti se na
    referred to ki se nanaša na; o komer (čemer) je govor
    the point referred to omenjena, tista točka
    to refer to a dictionary poiskati v slovarju
    to refer to drawer (kratica R.D.) obrazec, ki ga banka napiše na ček, ki nima denarnega kritja
    I refer myself to my experience zanesem se na svojo izkušenost
    I referred him to the manager for information napotil sem ga k direktorju za informacije
    I must refer to the manager moram se obrniti na direktorja
    to refer a matter to arbitration prepustiti zadevo arbitraži, razsodišču
    we shall refer this matter to them to zadevo bomo prepustili njim
    he referred to his journey several times večkrat je omenil svoje potovanje
    this mark refers the reader to a footnote ta znak opozarja čitalca na opombo pod črto
    she referred to my past namigovala je na mojo preteklost
    to refer a thing to a cause nekaj pripisovati kakemu vzroku
    to refer superstition to ignorance pripisovati praznoverstvo nevednosti
  • svét1 mundo m ; universo m ; (kozmos) cosmos m ; (zemlja) tierra f ; (zemeljska krogla) globo m terrestre

    Novi (Stari) svet el Nuevo (el Viejo) Mundo
    svet znanosti (umetnosti) el mundo científico (de las artes)
    ves svet todo el mundo, el mundo entero
    na svetu en el mundo
    širni svet el mundo
    poznavanje sveta (življenjska izkušenost) mundología f
    takó je na svetu así es (ali va) el mundo
    to je narobe svet esto es el mundo al revés
    do konca sveta hasta el fin de mundo
    tako dolgo, kar (odkar) svet stoji desde el mundo es mundo
    poslati na oni svet (fig) fam mandar al otro mundo
    dobro poznati svet tener (mucho) mundo
    odreči se svetu dejar el mundo
    obrêsti svet ir (ali rodar) por el mundo
    priti na svet, zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
    spraviti, prinesti na svet dar a luz
    spraviti koga s sveta deshacerse (ali desembarazarse) de alg
    napraviti potovanje okoli sveta hacer un viaje alrededor del mundo
    slediti komu do konca sveta seguir a alg hasta el cabo del mundo
    stanovati na koncu sveta vivir donde Cristo dio las tres voces
    on je videl mnogo sveta ha visto mucho mundo
  • življênjski de(la) vida; vital

    življenjska doba (ideal, nazor, izkušenost, filozofija, naveličanost, cilj) duración f (ideal m, concepción f, experiencia f, filosofía f, tedio m, objeto m) de la vida
    življenjska nit (stroški) hilo m (coste m ali costo m) de la vida
    življenjski način modo m (ali manera f) de vivir, género m de vida
    življenjska naloga tarea f (ali trabajo m) de toda una vida
    življenjska pot carrera f
    življenjski eliksir elixir m de larga vida
    življenjski pogoji (interesi) condiciones f pl (intereses m pl) vitales
    življenjska moč (prostor, potreba, nagon, vprašanje) fuerza f (espacio m, necesidad f, instinto m, cuestión f) vital
    življenjski standard (nivó) nivel m de vida
    življenjsko zavarovanje seguro m de vida
    življenjska možnost viabilidad f
    življenjsko pravilo regla f de conducta, norma f de vida, máxima f
    življenjski smoter finalidad f de la existencia
    življenjska nevarnost peligro m de muerte
    biti v življenjski nevarnosti estar entre la vida y la muerte
  • δοκιμή, ἡ δοκίμιον, τό 1. izkušnja, izkušenost, preizkušenost NT, ἵνα γνῶ τὴν δοκιμήν da bi spoznal in izkusil. 2. potrditev, potrjenje NT.