Franja

finito

A) agg.

1. dovršen, dognan:
esecuzione musicale finita dognana glasbena izvedba

2. sposoben, izveden, podkovan, vešč:
artigiano finito vešč obrtnik

3. jezik določen:
modo finito določni naklon, določna oblika

4. mat. končen:
numero finito končno število

5. propadel, izgubljen, iztrošen, odpisan, opešan:
uomo finito propadel človek
artista finito iztrošen umetnik
è finita konec je
farla finita pren. napraviti konec, nehati enkrat za vselej:
basta con questo chiasso, fatela finita! dovolj je hrupa, nehajte že enkrat!
farla finita con qcn. pretrgati stike z nekom; umoriti koga
farla finita con la vita pokončati se

B) m

1. filoz. končnost

2.
finito di stampare tisk kolofon

foutu, e [futü] adjectif slab, presnet; izgubljen, fuč

bien foutu dobro narejen
foutu comme l'as de pique, comme un sac slabo oblečen
être foutu de biti sposoben za, môči
être mal foutu biti utrujen, nekoliko bolan

frit, e [fri, t] adjectif ocvrt; pražen; familier, figuré izgubljen

les (pommes) frites ocvrti krompir
il est frit (familier) z njim je konec, on je izgubljen

fritto

A) agg.

1. ocvrt:
cose fritte e rifritte pren. stokrat premlete, pogrete stvari

2. pren. izgubljen, pečen:
se ci scoprono siamo bell'e fritti če nas odkrijejo, smo pečeni

B) m

1. vonj po ocvrtem

2. ocvrta jed

fȕč neskl. prid. (n. futsch) pog. fuč, uničen, izgubljen, minul: cipele su fuč; u ratu sve je bilo fuč, njena mladost je zauvijek fuč

futsch sein biti razbit, izgubljen; X ist futsch X je šel po gobe; das Geld ist futsch sein denar je preč

hin Adverb preč/proč, izgubljen, pokvarjen, uničen, izčrpan; (begeistert) navdušen; (betrunken) pijan; hin ist hin kar je preč je preč

intercētto agg.

1. prestrežen, oviran; izgubljen

2. vrinjen

irrecoverable [irikʌ́vərəbl] pridevnik (irrecoverably prislov)
izgubljen, nenadomestljiv; nepopravljiv, neozdravljiv

losing [lú:ziŋ]

1. pridevnik
izgubljajoč, ki prinaša izgubo; izgubljen, brezupen

2. samostalnik
množina izgube

to play a losing game truditi se zaman

lost [lɔst] preteklik & pretekli deležnik od to lose
izgubljen

lost property office urad za izgubljene in najdene predmete
lost souls izgubljene duše
tehnično lost motion mrtvi tek
to be lost in biti zatopljen v kaj
to be lost to biti izgubljen za, ne imeti čuta za, biti brez česa
to be lost upon biti brez pomena, biti stran vrženo
to give up for lost imeti za izgubljeno

nèprisében -bna -o
1. nepriseban, zbunjen, izgubljen: pogosto je čisto -a
2. besvjestan: bolnik je nepriseben

paumé, e [pome] adjectif, populaire reven, beden; masculin revež; familier izgubljen, zbegan, zmešan

perdido izgubljen; sprijen, pokvarjen, razuzdan

¡está perdido! izgubljen je! z njim je konec!
llevar perdida la cuenta de... ne se več (dobro) spominjati na ...
estar perdido por una mujer smrtno zaljubljen biti v neko žensko
oficina de objetos perdidos urad za najdene stvari
puesto perdido de polvo čisto zaprašen
darse por perdido priznati se za premaganega
es un borracho perdido nepoboljšljiv pijanec je
es un perdido (on) ni nič prida

per-dō -ere -didī -ditum (per in dare)

1. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), ubiti (ubijati), (u)moriti, usmrtiti (usmrčevati), pokonč(ev)ati, onesrečiti (onesrečevati): N., H., Petr. idr., perdendum mortale genus O., puerum perditum perdere Ci. docela pogubiti, funditus civitatem Ci., aliquem capitis Pl. vzeti komu življenje, izročiti koga smrti, nos quidem miseras perdidit Ter. ali quae (sc. mors) omnes cives perdiderit Ci. je (močno) užalostila; pesn.: serpentem O. ubiti, aethera umbrā Val. Fl. zatemniti.

2. (nravno, moralno) izpriditi (izprijati), (po)kvariti, pohujš(ev)ati: cur perdis adulescentem nobis? Ter., imperii mores Plin.

3. (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), zade(va)ti, izgubiti (izgubljati): L., Lucan., Plin. iun., Sen. ph., Sen. tr., Corn. idr., fortunas Ter., tempus, verba O., perditur lux H. se izgublja, p. operam Ci.; preg.: oleum et operam perdidi Ci. (gl. oleum).

4. (nepovratno) gubíti, izgubiti (izgubljati): Corn. idr., spem Pl., L., arma, zonam H., liberos, oculos, litem, vocem Ci., nomen Ter. pozabiti (pozabljati), vitam Mart. poginiti, umreti, „smrt storiti“, fugam Mart. pot na beg, proelio milites Cu., fortunas omnes libertatemque suam istius culpā perdidit Ci.; occ. pri igri izgubiti (izgubljati), zaigrati: non cessat perdere lusor O., lucrandi perdendive temeritas T. besno hazarderstvo, besna igralska vnema, quod in aleā perdiderat Ci. zaigra pri kockanju. — Od tod adj. pt. pf. perditus 3, adv. -ē

1. izgubljen (naspr. integer): res Ter., L., Ci., Eutr., classes perditae Ci., sum perditus Pl. izgubljen sem, po meni je; occ. izgubljen zaradi česa, v čem = zatopljen (pogreznjen) v kaj, nezmeren: luctu (maerore) perditus Ci., perditus amore Pl. ali samo perditus Pr., perdita V. ves (vsa) blazen (blazna) od ljubezni, blazno (smrtno) zaljubljen(a), perdite amare Pl. blazno ljubiti, biti smrtno zaljubljen, perditus amor Cat. nezmerna, blazna, perditi animi esse Pl. naburjen, razdražljiv, ujezljiv.

2. tisti, nad komer je zdravnik obupal, „odpisan“, obupen, brezupen, skrajno nesrečen, neozdravljiv (naspr. salvus, incolumis): perditus aeger O., perditā valetudine esse Ci. biti brezupno bolan, qui incolumes non potuerunt, perditi resistent? Ci., egestate et fame perditi Ci., plane perditus (ki je prišel popolnoma na kant, popolnoma obubožan) aere alieno Ci., perdita se in aquas misit O.

3. izprijen, popačen, zavržen, hudoben, malopriden, pokvarjen, podel, zločinski, zanikrn, brezbožen, preklet: homo Ter. malopridnež, lopov, podlež, perditi homines latronesque C., coniuratio perditorum hominum Ci., adulescens perditus ac dissolutus Ci., perdita atque dissoluta consilia Ci., mores Cu., luxuria N., nihil fieri potest miserius, nihil perditius, nihil foedius Ci., vita perditissima Ci., perdite se gerere Ci. ep., perdite vivere Aug.

Opomba: Star. cj. pr. perduim -is -it -int: Pl., Ter., di te (istum idr.) perduint! Ci., Ap.; star. cj. pr. perduar: Pl.; pass., iz prezentovega debla tvorjene obl. so le pesn. in poklas. (H., Amm., Vulg., Aug.); klas. lat. jih nadomešča z glag. pereō.

perdu, e [pɛrdü] adjectif izgubljen; zatopljen (v misli); oddaljen, zakoten, samoten; izumrl, izgintil; masculin izgubljenec

à corps perdu silovito, slepo, ognjevito
à coup perdu na slepo
perdu de dettes prezadolžen
perdu de réputation na slabem glasu
fille féminin perdue izgubljenka, prostitutka
heures féminin pluriel perdues proste, brezdelne ure
objets masculin pluriel perdus izgubljeni predmeti
peine féminin perdue izgubljen trud, trud zaman
puits masculin perdu zelo globok vodnjak
à temps perdu v prostem, brezdelnem času
village masculin perdu dans les Alpes zakotna vas v Alpah
il n'y a rien de perdu nič (še) ni izgubljenega
courir, crier comme un perdu teči, kričati na vso moč (kot obseden)
ce qui est différé n'est pas perdu preloženo ni izgubljeno (opuščeno)
pour un perdu deux (de) retrouvés za enega izgubljenega, dva nova (se reče o osebi, ki jo je po našem mnenju lahko nadomestiti)

perdu(e) [pə:djú:] pridevnik
skrit, izgubljen, mrtev
vojska v zasedi

to lie perdu(e) ležati v zasedi

perduto agg. izgubljen; pogubljen; (moralno) propadel:
una donna perduta propadla ženska
sentirsi perduto čutiti se izgubljenega
avere un braccio perduto imeti ohromljeno roko
a fondo perduto ekon. nepovraten

pērso agg. izgubljen; zapravljen

pierdút -ă (-ţi, -te) adj. izgubljen