Franja

iznajdévati (-am) | iznájti (-nájdem) imperf., perf.

1. (izmisliti, izmišljati) trovare, inventare:
iznajdevati izgovor trovare una scusa

2. (ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju) inventare:
iron. ta gotovo ne bo iznašel smodnika costui sarà buono tutt'al più a inventare l'ombrello

jalov pridevnik
1. (ki ne prinese uspeha) ▸ haszontalan, meddő
2. (neuresničen) ▸ meddő, megvalósulatlan
3. (neosnovan) ▸ üres, mondvacsinált
4. (nesmiseln; brez vrednosti) ▸ hiábavaló, meddő
5. lahko izraža negativen odnos (neploden) ▸ meddő, terméketlen, fogamzásképtelen
6. (nerodoviten) ▸ terméketlen

jálov (-a -o) adj.

1. sterile, infecondo:
jalova ženska donna sterile
jalova zemlja terra infeconda
jalovo seme seme non germinativo

2. pren. sterile, improduttivo, vacuo, vano:
jalova polemika polemica sterile, improduttiva
jalova tolažba magra consolazione
jalov izgovor scusa banale
jalov trud fatica vana
jalove obljube vacue promesse
jalovi načrti castelli in aria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. jalova energija energia
strojn. jalova jermenica puleggia
čeb. jalova matica ape regina sterile
bot. jalov cvet fiore sterile
bot. jalov list foglia
elektr. jalova prevodnost suscettanza
elektr. jalova upornost reattanza

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria

píškav worm-eaten; rotten

píškav izgovor a sorry excuse
píškavo vreme bad weather
to ni píškavega oreha vredno I don't give a fig for it

prázen empty; emptied; (službeno mesto) vacant, open; unoccupied; void, evacuated; vain; (nepopisan) blank

prázne besede empty words pl
za prázen nič for nothing, without any reason
práznih rok empty-handed
prázen izgovor a lame excuse
prázno gledališče a poor house
prázno službeno mesto vacancy
prázna soba empty room
prázen prostor an empty space
prázne trditve unfounded assertions pl
prázen strah groundless fear
prázno upanje vain hope
prázna vera superstition
na prázen želodec on an empty stomach
prázen naboj blank cartridge
on je prázne glave he is empty-headed
ta je prázna (to je čista izmišljotina) that is pure invention
hotéli so sedaj prázni the hotels are all deserted by this time
gledati, strmeti v prázno to gaze into space
mlatiti prázno slamo to talk nonsense (ali rot), to flog a dead horse
pustiti eno vrsto prázno to leave a line blank
vrnil se je práznih rok he returned empty-handed

pretvez|a [é] ženski spol (-e …) der Vorwand; (izgovor) die Ausflucht
uporabiti kot pretvezo (etwas) vorschieben

prinášati (-am) | prinêsti (-nêsem) imperf., perf. portare, recare, riportare; arrecare; creare:
prinašati pošto portare la posta
prinesti v dar portare in dono
prinašati srečo, nesrečo portare bene, male (scalogna)
prinašati pozdrave portare, recare i saluti
iz Firenc smo prinesli prelepe spomine da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi
revija prinaša članke z različnih področij la rivista riporta articoli dei più diversi campi
neusklajeni predpisi prinašajo zmedo la scoordinatezza delle norme crea confusione
posel, ki prinaša precej tveganja un affare che presenta molti rischi
tako naložen kapital bo prinesel približno desetodstotni dobiček il capitale così investito frutterà un dieci per cento
prinašati korist fruttificare
okrog prinašati, prinesti ingannare, truffare; fregare
nevesta je prinesla k hiši la sposa ha portato in dote
vulg. vse komu prinesti na krožniku, k riti scodellare la pappa a qcn.; offrire su un piatto d'argento
prinesti komu kaj na uho, na ušesa fare una soffiata, spifferare qcs. a qcn.
pren. boš že še prinesel v moj mlin avrai ancora bisogno di me
prinesti na mizo servire
PREGOVORI:
ena lastovka ne prinese pomladi una rondine non fa primavera
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese la scusa è buona anche se tirata per i capelli; se non è vera, è ben trovata

priprávljen ready; prepared

na vse priprávljen (figurativno) equal to any emergency
priprávljen za odhod na morje, za izplutje ready for sea
priprávljen na smrt ready for death
večerja je priprávljena dinner is ready
on je hitro priprávljen za hudobijo he is always ready for mischief
ti si kar hitro priprávljen za kritiziranje drugih you are too ready to criticize others
priprávljen sem, da grem (za odhod) I am ready to go
on ima hitro priprávljen izgovor he is ready with excuses
priprávljeni, pozor, zdaj! šport ready, steady, go!

procedurálen (-lna -o) adj. jur. procedurale; di rito:
proceduralni izgovor eccezione di rito

prozoren pridevnik
1. (o predmetih in snoveh) ▸ átlátszó, áttetszőNa nohte najprej nanesite prozoren lak, nato še barvnega. ▸ kontrastivno zanimivo A körmöket először színtelen, majd színes lakkal kenjük át!

2. (o dejanjih) ▸ átlátszóVedel je, da je to prozorna laž, ki ji nihče ne bo verjel. ▸ Tudatában volt annak, hogy ezt az átlátszó hazugságot senki sem fogja elhinni.

razlóčen distinto; claro

razločen izgovor pronunciación f clara
razločen rokopis manuscrito m legible
razločno brati leer distintamente

rèp (rêpa) m

1. coda:
košat, kosmat rep coda folta, pelosa
mahati z repom scodinzolare (del cane)
pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

2. (repu podoben del česa) coda:
rep letala coda dell'aereo
rep kometa coda della cometa
rep smučke coda dello sci

3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
rep sprevoda coda del corteo
na repu di coda, in coda
žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

4. (dolga vrsta) redko coda:
čakati, stati v repu fare la coda

5. (v šop speti lasje) coda;
konjski rep coda di cavallo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
les. lisičji rep saracco
bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
zool. oprijemalni rep coda prensile
bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata

réven (-vna -o)

A) adj.

1. povero, indigente, misero, disagiato:
reven kot cerkvena miš povero in canna
nekaj revnih hiš quattro misere case

2. (po vrednosti, količini majhen) povero, scarso, misero, miserabile, modesto, magro:
reven pridelek raccolto scarso, annata magra
revna plača stipendio misero

3. (slabe kakovosti) scadente; inconcludente, banale:
reven izgovor scusa banale
revna igra gioco inconcludente

4. (skromen) povero, modesto:
revno kosilo pranzo modesto
revna soba stambugio

5. star. (vreden pomilovanja) povero, misero, tapino, tapinello:
revna, zapuščena mati povera madre, abbandonata

6. star. (slaboten, onemogel) debole, fragile, estenuato:
bil je ves reven in shujšan era debole e smagrito
klicala ga je z revnim glasom lo chiamava con voce debole

B) revni (-a -o) m, f, n
revni in bogati i poveri e i ricchi

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

slúžiti servir (komu a alg, kot de, za para)

služiti kot izgovor servir de pretexto
služiti namenu servir para un objeto
služiti pri vojakih servir en filas
služiti pri mornarici (letalstvu) servir en la marina (aviación)
služiti vojsko hacer el servicio militar
služiti si kruh ganar(se) la vida, ganar de comer, ganar para vivir, ganarse el pan
Čemu služi to? ¿para qué sirve eso?; ¿a qué conduce eso?

šépav šépast lame, limping; halting; (stih) halting, lame

šépav, šépast na eno nogo lame in one leg; (pohištvo, stol itd.) rickety, shaky
šépav, šépast dokaz a lame proof
šépav, šépast izgovor a lame (ali thin) excuse

umísliti si (-im si) | umíšljati si (-am si) perf., imperf. refl.

1. immaginare; inventare

2. trovare:
umisliti si pameten izgovor trovare una buona scusa

3. star. (priskrbeti si) procurarsi

verjéten (-tna -o) adj.

1. credibile, attendibile, plausibile, probabile, verosimile:
verjeten izgovor una scusa plausibile
verjeten izid volitev esito verosimile delle elezioni

2. star. (verodostojen) attendibile, credibile