Franja

državlján (-a) | -nka (-e) m, f cittadino (-a);
italijanski, slovenski državljan cittadino italiano, sloveno
dvakratni, dvojni državljan persona con doppia cittadinanza

Elba samostalnik
(italijanski otok) ▸ Elba [Olaszországhoz tartozó sziget]

filozof samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ filozófusV starosti 84 let je umrl italijanski filozof in pisatelj Umberto Eco. ▸ 84 éves korában elhunyt Umberto Eco olasz filozófus és író.

2. (o pronicljivem razmišljanju) ▸ filozófus
Bil pa je nekakšen glavni filozof republikanske stranke. ▸ De ő volt a Republikánus Párt egyfajta főfilozófusa.
Morda se je vrli poslanec le okorno izrazil in je v resnici hotel povedati le to, da ni filozof, česar sicer ni bilo težko opaziti. ▸ Lehet, hogy a tisztelt képviselő úr csak sután fejezte ki magát, és valójában csak azt akarta mondani, hogy nem filozófus, amit amúgy nem volt nehéz észrevenni.

3. neformalno, izraža negativen odnos (kdor veliko prazno govori) ▸ filozófus
Meni se gabijo "filozofi", ki se nahajajo v parlamentu. ▸ Undorodom a parlamentben lévő „filozófusoktól”.

futurizem samostalnik
umetnost (umetnostna smer) ▸ futurizmusPovezane iztočnice: italijanski futurizem, ruski futurizem

jamski močerad moški spol živalstvo, zoologija der Höhlensalamander (italijanski Brauner)

javor moški spol (-a/-ja …) rastlinstvo, botanika der Ahorn (ameriški Eschen-Ahorn, beli Trauben-Ahorn, gabrovolistni Hainbuchen-Ahorn, gorski Berg-Ahorn, italijanski Italienischer Ahorn, japonski Japanischer Ahorn, javor jesenovec Eschen-Ahorn, kačji Schlangenhaut-Ahorn, mandžurski Amur-Ahorn, ostrolistni Spitz-Ahorn, pahljačasti Fächer-Ahorn, rdeči Rot-Ahorn, sladkorni Zucker-Ahorn, srebrasti Silber-Ahorn, tatarski Tatarischer Ahorn, trokrpi Französischer Ahorn)

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

júg (-a) m

1. meridione, mezzogiorno, sud (tudi ekst.):
magnetna igla kaže smer sever—jug l'ago magnetico mostra la direzione nord—sud
geogr. italijanski jug il mezzogiorno d'Italia, il Sud dell'Italia
geogr. nekdaj bratski jug il sud della Jugoslavia
hist. vojna med Severom in Jugom la guerra tra Nord e Sud
ptice se selijo na jug gli uccelli migrano verso sud

2. meteor. vento australe, austro

kapučino samostalnik
(kava s spenjenim mlekom) ▸ kapucsínó

opera samostalnik
1. (umetniško delo) ▸ operaV baročni operi je orkester z glasbo najpomembnejši. ▸ A barokk operában a zenekar és a zene a legfontosabb.Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi je leta 1851 napisal opero Rigoletto in z njo dosegel velik uspeh. ▸ Giuseppe Verdi olasz zeneszerző 1851-ben írta a Rigolettót, amellyel nagy sikert aratott.Povezane iztočnice: opera seria, opera buffa, pravljična opera, komična opera, pekinška opera

2. (zgradba) ▸ opera, operaházVeč tisoč protestnikov naj bi se zbralo pred poslopjem opere v Budimpešti. ▸ Várhatóan több ezer tüntető gyűlik össze az Operaház előtt Budapesten.Obnova opere je že zdaj tako draga, da bi za porabljeni denar lahko zgradili novo opero. ▸ Az opera felújítása már most olyan drága, hogy az elköltött pénzen egy új operaházat építhettünk volna.Vsako noč smo se odpravili v opero ali na baletno predstavo. ▸ Minden éjszaka elmentek az operába vagy balettelőadásra.
Povezane iztočnice: Metropolitanska opera

3. neštevno (glasbeni žanr) ▸ opera
V svoj gledališki svet vpeljuje elemente zgodovinskih tragedij, opere in kabareta. ▸ Színházi világában felhasználja a történelmi tragédiák, az opera és a kabaré elemeit.
Naše radijske postaje vrtijo pet minut narodnozabavno glasbo, potem opero, nato še kakšno pop glasbo. ▸ A rádióállomásaink öt percig szórakoztató zenét játszanak, aztán operát, majd pedig valamilyen popzenét.
V Rusiji je operi in plesu posvečen kar televizijski kanal. ▸ Oroszországban egy egész tévécsatornát szentelnek az operának és a táncnak.

optik samostalnik
1. (strokovnjak za očesne pripomočke) ▸ optikus, látszerészKontaktne leče vedno kupite pri optiku, ki bo poskrbel, da se vam bodo dobro prilegale. ▸ A kontaktlencsét mindig optikusnál vásárolja meg, aki gondoskodik róla, hogy jól illeszkedjenek a szemre.Pri optiku dobite tudi potapljaška očala z ustrezno dioptrijo. ▸ Az optikusnál megfelelő dioptriájú búvárszemüveg is kapható.
Povezane iztočnice: očesni optik

2. (strokovnjak za optične naprave) ▸ optikus, látszerész
1786 se je rodil italijanski optik in astronom Giovanni Battista Amici, graditelj prvih zrcalnih teleskopov in natančnih mikroskopov. ▸ 1786-ban született Battista Amici olasz optikus és asztronómus, az első tükörteleszkópok és pontos mikroszkópok megépítője.
Sirija B sta odkrila optika Clark, ko sta leta 1863 preizkušala novo lečo za objektiv velikega teleskopa. ▸ A Szíriusz B-t az optikusként tevékenykedő Clark testvérek fedezték fel, amikor 1863-ban egy új lencsét próbáltak ki a nagy teleszkóp objektívéhez.

párk (-a) m

1. parco, giardino:
javni park giardino pubblico
angleški, francoski, italijanski park giardino all'inglese, alla francese, all'italiana
mestni park parco civico
narodni park parco nazionale
spominski park parco delle rimembranze
zabaviščni park parco dei divertimenti

2. (prometna sredstva, naprave)
avtomobilski park parco autovetture
letalski, plovni park flotta aerea, flotta
strojni park parco macchine
žel. vozni park materiale rotabile, parco rotabile

pólotok presqu'île ženski spol , péninsule ženski spol

Balkanski polotok Péninsule balkanique (ali des Balkans)
Iberijski polotok Péninsule ibérique, la Péninsule
Italijanski polotok Péninsule italique

prevájati (-am) | prevêsti (-vêdem) imperf., perf.

1. lingv. tradurre; knjiž. voltare:
prevesti iz slovenčine v italijanščino tradurre dallo sloveno in italiano
dobesedno prevesti tradurre alla lettera
prevesti brez slovarja tradurre all'impronta
prevesti prosto, dobesedno tradurre a senso, alla lettera
prevajati nazaj ritradurre
prevesti iz grščine, latinščine v italijanski jezik volgarizzare

2. ekst. tradurre, trasformare:
prevajati glasbo v barve tradurre la musica in colori

3. fiz., fiziol. trasmettere; condurre:
prevajati vzburjenje do mišic trasmettere gli stimoli ai muscoli
kovine dobro prevajajo električni tok i metalli sono buoni conduttori della corrente elettrica

4. jur. prevesti riconoscere, attribuire

Sardinija samostalnik
(italijanski otok) ▸ Szardínia

séver (-a) m

1. settentrione, Nord:
magnetna igla kaže smer sever—jug l'ago magnetico mostra la direzione nord — sud

2. (severni del geografske ali politične celote) settentrione, nord, Nord:
italijanski sever il settentrione d'Italia, il Nord Italia
hist. vojna med Severom in Jugom la guerra (di secessione) fra Nord e Sud

3. (hladen veter s severa) tramontana, bora, vento del Nord; knjiž. borea; aquilone; mezzanotte:
sever piha soffia la tramontana

severno- nord- (afriški nordafrikanisch, germanski nordgermanisch, italijanski norditalienisch, jadranski nordadriatisch, kavkaški nordkaukasisch …)

Sicilija samostalnik
(italijanski otok) ▸ Szicília

sinovi volkulje frazem
v športu (italijanski nogometni klub AS Roma) ▸ Farkasok
Sinovi volkulje so odigrali eno najboljših tekem v zgodovini kluba. ▸ A Farkasok a klub történelmének egyik legjobb mérkőzését játszották.

sósed (-éda) m

1. vicino; dirimpettaio:
spori s sosedom liti, contrasti col vicino

2. pl. sosedi, sosedje vicini; finitimi:
naši italijanski sosedje i nostri vicini italiani
PREGOVORI:
dober sosed je boljši kot devet stricev casa che ha il buon vicino, val più qualche fiorino