Franja

gospòđičiti se -īm se igrati gospodično, imeti se za gospodično

knéžiti knȇžīm
I. naslavljati koga s knezom
II. knežiti se imeti se za kneza

pretínde pretínd

I. vt.

1. stremeti, potegovati se za

2. trditi

3. zahtevati

II. vr. imeti se za, domišljati si

stimare

A) v. tr. (pres. stimo)

1. ceniti

2. imeti za, šteti za

3. čislati, ceniti

B) ➞ stimarsi v. rifl. (pres. mi stimo)

1. šteti se za, imeti se za

2. nareč. biti ponosen na

svojáčiti svòjāčīm, svojákati svòjākām klicati koga za svojega, imeti se za svojega, za sorodnika: odavno se nas dvojica svojačimo; ona sve iskreno ljubi i svojaka kao svoju djecu

video -ēre, vīdī, vīsum (indoev. baza. *u̯ei̯d-,*u̯id- videti, vedeti; prim. skr. vḗda vem, vetti (on) ve, vitta- znan, poznan, vindáti najde (nahaja), vidyā́ védenje, znanje, vḗdaḥ sveti spis, lat. vīsō, vīsus 3, vīsus -ūs, vīsiō, umbr. virseto = lat. vīsum ali vīsa, gr. εἶδω [z aor. εἶδον < *Ƒεῖδον] vidim, οἶδα [iz *Ƒοἰδα] vidim, vem, ἰδέα, εἶδος videz, podoba, lik, εἴδωλον podoba, sl. vedeti, videti, vid, lit. véizdmi videti, véidas lice, got. wait = stvnem. weiß = nem. ich weiß, got. witan, witaida = stvnem. wizzan = nem. wissen) videti

A. video -ēre v act. in pass.

I.

1. intr. videti = imeti vid (vidno moč), moči videti, gledati: perplexe vides Pl. ne vidiš prav, clare videre oculis Pl. imeti jasne oči, imeti jasen pogled, jasno videti, bene videre oculis Ci. dobre oči imeti, dobro videti, acriter (acrius) videre Ci. imeti oster vid, ostro videti, quam longe videmus? Ci. kako daleč seže naš vid?, longius videre Ci. videti na večjo daljavo, dlje videti, sensus videndi et audiendi Ci. vid in sluh, videndi facultas Cels. vid, videndi ratio Gell., propter imbecilitatem iam non audit aut non videt Cels.; occ. imeti odprte oči, bedeti: iamque videnti … tempora pingit V. ko je bil že buden.

2. trans. videti, zagledati, zazna(va)ti, v pass. videti se, zagledati se, biti viden: Pl., Ter., Cels., Q. idr., Cumanum ex eo loco video Ci., ut te viderem et viserem Ci. ep. da bi te videl in obiskal (= pogledal, kako se imaš), opera, quae numquam viderant antea Galli C., nostri oculi vīdēre Cacum V., oculis sol videt iuvenem O., si vivo visurus eum V., videre aliquid in somnis, secundum quietem Ci. ali per somnum, per quietem Iust. v sanjah, somnia (somnium O.) videre Ci. imeti sanje, sanjati, ubi sol sex mensibus non videtur Varr., flamma ab oppidanis visu N., equites procul visi L., in aperto loco paucae stationes equitum videbantur C. je bilo moč videti, latet silvis nulloque in monte videtur O., quis furor, auditos … praeponere visis caelestes? O. pred vidnimi, quod non vidisset, pro viso sibi renuntiasse C., visus lupus H., divisque videbit permixtos heroas et ipse videbitur illis V. Od tod
a) subst. vīsum -ī, n kar se je videlo, kar je bilo videno: α) prikazen, podoba, pojàv, pojava, poseb. v sanjah: turpia visa Pr., quies sine visis somniorum Ci., di vanum avertite visum Tib., nocturna visa Amm.; abs.: perterritus visis Ci., hoc visum nulli, non ipsi effata sorori V., visa quid ista ferant O. β) = gr. φαντασία kot fil. (stoiški) t.t.) fantazija, fantazijska slika, fantazijska podoba, podoba (predstava) v duši, domislek, domišljija, starejše domišljava, utvor domišljave, umislek, vobrazek: Ci.
b) adj. videndus 3 viden: nulli videndus O. nikomur viden, vsem neviden. — Skladi: z dvojnim acc.: Varr. idr., neque me indecorem videbis V., urbem vidit inanem O., quaedam imperfecta vident O.; poseb. s predik. pt. (pri neposrednem zaznavanju): Cat. idr., adulescentium greges Lacedaemone vidimus ipsi … certantes pugnis, calcibus … Ci., quem cum videret supplicem in ora sedentem N., armatosque vident stantīs in limine V., scorpion puer minitantem vidit O., quam paene … iudicantem vidimus teacum H.; z ACI (pri posrednem zaznavanju): suos fugere et concidi videbat C., cum suos interfici viderent C., ubi videt Numidas minus instare S., saepe tribus lectis videns cenare quaternos H. lahko vidiš, scindi videres vincula L. ali molliri membra videres O. bi lahko videl, bi mogel videti, lahko bi (bil) videl, serpentes atque videres infernas errare canes (hiperbaton; veži: serpentes atque infernas canes videres errare) H., vidi ego civium retorta tergo brachia libero … et arva Marte coli populata nostro H.; z odvisnim vprašanjem: qui videant, quas in partes hostes iter faciant C., ex illo, quae me sequantur bella, vides V., videbat, uti … hac fugerent Grai V., vides, ut alta stet nive candidum Soracte H.; toda za stalnim besedilom „viden (gl. opombo spodaj) ut“ (njen pomen je trdilen) „ali vidiš, kako“ stoji odvisni vzklični stavek v ind.: viden ut geminae stant vertice cristae … ? V., viden ut faces splendidas quatiunt comas? Cat.; podobno: nonne vides, croceos ut Tmolus odores India mittit ebur V.; vendar tudi: viden ut strepitantibus advolet alis … Amor Tib.; s cum in cj.: O. idr., videbamus, philosopho cum operam daret, Q. Tuberonem Ci., vidi, … cum membra manderet V.; pren. (o neživih subj.): tertia dum Latio regnantem viderit aestas V., quascumque (sc. terras) vident occasus et ortus O., vidit noctem dies, nox media solem videt, sanguinem extremae dapes domini videbunt Sen. tr.

3. occ.
a) videti na svoje oči, biti priča (očividec), dočakati, učakati, doživeti, dobiti, uži(va)ti, biti (postati) deležen česa: quam ibi miseriam vidi! Ter., clarissimas victorias aetas nostra vidit Ci., suo toto consulatu somnum non vidisse Ci., utinam eum diem videam Ci. ep., quos (sc. dies) in vita celeberrimos laetissimosque viderit Ci., ne nimis sero … regni paterni speciem videat L., ut Roma saeculi quinque vidit O., videre centum messes, tempora senectae O., diem nondum videram Sen. tr. še nisem bil zagledal luči življenja, še nisem bil rojen, nullius ex sua stirpe fumis vidit N., casus abies visura marinos V. ki bo priča, ki bo deležna.
b) zopet (znova, spet) videti: suos, patriam Ci., mea regna videns V.
c) poiskati, obiskati: causa videndi has domos O., Othonem vide, Septimium vide, videbis ergo hominem, si voles Ci. ep., mane videns Plinium domi Plin. iun., qui (sc. medici) aegrum raro vident Cels.
d) videti kaj (na)pisano v knjigi, vedeti (iz knjig), (pre)brati, (pre)čitati: quam (sc. silvam) … quibusdam Graecis fama notam esse video C., reiectum esse ab Asclepiade vomitum in eo volumine, quod de tuenda sanitate composuit, video Cels.
e) (blago) spreje(ma)ti koga: videre reversos honorifice Amm.

4. metaf. (v duhu) (u)videti, opaziti (opažati), sprevide(va)ti, uvide(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti, spozna(va)ti: Ter., Cels., Iust. idr., quem (sc. exitum) ego tam video animo, quam ea, quae oculis cernimus Ci. ep., videre vitia in dicente Ci., quin acrius vitia quam recta videat Ci., di vatesque in futurum vident L., videre ventura (prihodnost) V., O., sua fata O. vnaprej videti, video meliora proboque, deteriora sequor O., belli finem nullum videmus Hirt., V., multum Pl., Ci. ep. daleč videti = biti daljnoviden, pameten biti, cum me vidisse plus fateretur Ci. da sem bil pametnejši (preudarnejši), sin autem vos plus tum in re publica vidistis Ci. če pa ste vi pokazali večjo politično preudarnost; z ACI: Aeduos in dicione videbat Germanorum teneri C., videbat id non posse fieri N., capita nominis Latini stare cum rege videbant L., simul ac Iuturna … vidit … vulgi variare labantia corda V.; redkeje z odvisnim vprašanjem: quod ego, cur nolim, nihil video Ci. ep., cuius criminis reus sim, non video Cu., vide, quantum fidei tuae credam Cu.; occ. opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti, (ob)čutiti, (za)slišati, (za)čuti: naso … videt plus quam oculis Pl. več (bolje) vonja, kot pa vidi, mugire videbis sub pedibus terram V., tum videres stridere … susurros H., vidistin' toto sonitus procurrere caelo Pr., caseus, qui vehementior vetustate fit vel ea mutatione, quam in eo transmarino videmus (sc. z okusom) Cels. —

II.

1. gledati, pogledati (pogledavati, pogledovati), ogledati (ogledovati) si: aliquem videre non posse Ci. koga ne moči videti, koga ne moči trpeti, spectat eam Tereus praecontrectatque videndo O., videamus miserabile funus O., quem tu nascentem placido lumine videris H., iuvat ire et castra desertosque locos videre V.; v sup.: mulieres et pueri, qui visum processerant S. gledat (boj); z odvisnim vprašanjem: vide sis, signi quid siet Pl. poglej vendar, kak pečat je, oglej si prej pečat, vide tali ubi sint Pl.; z odvisnim in vzkličnim stavkom: illud vide os ut sibi distorsit carnufex Ter.; impers.: vide sis modo etiam (le poglej sem, le poglej me), visum est Pl. sem že pogledal; sup. vīsū videti pri adj.: tumulus facillimus visu S., miserabile visu V., C.; nam. tega sup. stoji pesn. inf. vidērī = videti (prim. μέγας ὁράασϑαι Hom.): vitulus vivens videri H., maiorque videri nec mortale sonans V.

2. occ.
a) (zaupno) koga pogledati (pogledavati, pogledovati): Sen. ph. idr., me vide Pl., Ter. upaj name, zanašaj se name.
b) zgledovati se po kom, ogledovati se po kom: quin tu me vides? Ci. zakaj se ne zgleduješ po meni? = le zgleduj se po meni (kako sem jaz ravnal).
c) (malomarno, mirno) gledati kaj: vidistis in vincula duci universi eum, qui a singulis vobis vincula depuleram L. (prim. L. 6, 14 in 22, 14), matres Edonidas omnes quae vīdēre nefas, torta radice ligavit O.; pren. (o neživih subj.) gledati kaj, tj. kam = ležati proti, stati proti čemu: quae nascentem videt ora solem Sen. ph. ki leži proti vzhodu, (sc. Appenninus) Gallica rura videt Lucan., triclinium videt xystum Plin., triclinium hortum et gestationem videt Plin. iun.

3. metaf. (v duhu) gledati, ogledati (ogledovati) si kaj, premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), pomisliti (pomišljati, pomišljevati), (raz)motriti (razmotrivati), preudariti (preudarjati), (pre)tehtati, pretehtati (pretehtavati, pretehtovati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): nunc ea videamus, quae contra disputari solent Ci., cum haec sunt videnda Ci.; pogosto z odvisnim vprašanjem: Ter., Cels. idr., id primum videamus, quatenus amor in amicitia progredi debeat Ci., quid fuerim, quid simque, vide O.; pogosto v fut. II, da se odločitev a) ali preloži na poznejši čas: hisce de rebus mox (post, alias) videro ali viderimus (= fut.) Ci., alio loco de oratorum animo videro Ci.; b) ali prepusti drugemu: quam id recte faciam, viderint sapientes Ci., sitne malum dolere necne, Stoici viderint Ci. o tem naj razmišljajo stoiki = to naj odločijo stoiki (to meni ni nič mar); occ.
a) (po)skrbeti, (po)brigati se za koga, za kaj, oskrbeti (oskrbovati) koga, kaj, preskrbeti (preskrbovati) koga, komu kaj, priskrbeti (priskrbovati) komu kaj, paziti na koga, kaj, (po)gledati kaj, po čem, za čim, da bi … , da ne bi … : Petr. idr.; alicui videre skrbeti za koga, npr.: recte ego mihi vidissem Ter., Dolabellae videre Ci. ep., videre sibi hoc Ci., videre sibi locum, sedem Ci., viderint ista officia viri boni Ci., valebis et negotia mea videbis ut prandium nobis videret Ci. ep., potionis aliquid et cibi videamus Ci., videndum sibi esse aliud consilium Ci., Camillus … suam gloriam videt L., quae agenda videndaque L., viderit ista deus O., de his videris L., de me Iuppiter viderit V., post de matre videro Ter. (glede fut. II v teh stavkih gl. zgoraj); z odvisnim vprašanjem: tu, quemadmodum his satisfacias videris Ci.; s finalnim (zahtevnim) stavkom: Ter., Cels. idr., scribas, vide, plane et probe Pl., videret, ut quam primum tota res transigeretur Ci., vide, ut probare possit Ci. ep. pazi se, da ne … , videant consules (magistratus L.), ne quid res publica detrimenti capiat Ci., L. (stalno držpr. besedilo), vide, ne tu peius consulus N., vide, ne post mortem meam mentiaris te vicisse Sen. ph. glej, pazi; v zvezah vide, videto, videamus, ne in podobnih ne včasih = ali (li) morda, npr.: vide, ne hoc turpe nobis sit Ci. = to je … morda nečastno, vide, ne nulla sit divinatio Ci. = preroškega daru pač morda ni, težko da bi obstajal preroški dar; toda: videndum est, ne non satis sis Ci. = prejkone ni zadosti, utegne pač biti premalo, videte, ut sit necesse Ci. = težko da je potrebno; abs.: sed ipse viderit Ci. ep. naj gleda sam (meni nič mar), viderit intereat O. naj gleda sam, viderit; fateamur amores O. naj gleda kdo drug.
b) oko (oči) imeti na čem, vreči (metati) oko (oči) na kaj, nameravati kaj, v mislih imeti kaj, hlepeti po čem, stremeti za čim, poganjati se za čim, gnati se za čim, prizadevati si za kaj: vidit aliud Ci., maius quiddam videbam Ci., cuius mens nihil nisi commodum publicum videt L., magnam gloriam, imperia immodica v. L.

B. videor, vidērī, vīsus sum kot dep. pass.

1. videti se, biti viden, dati (dajati) videti se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se: praesens videbor O., tu visus Enipeus gignis Aloidas O. prikazavši se kot Enipej; z dat. personae: negat sibi umquam … duas ex lucerna flammulas esse visas Ci., haec agenti portentum terribile visum (sc. est) L., nulla mihi visa (sc. est) sororum V.

2. metaf.
a) zdeti se, dozde(va)ti se, biti videti, kazati se, veljati za = imeti se za kaj, kazno biti; s predik. nom.: durior ad haec studia videbatur Ci., ut consimilis fugae profectio videretur C., atrox visum id facinus L., poteras iam videri felix O.; z inf. (NCI): Ter. idr., solem e mundo tollere videntur, qui amicitiam e vita tollunt Ci., ut exstinctae potius amicitiae quam oppressae videantur Ci., res postulare videtur S., Miltiades non videbatur posse esse privatus N., visae canes ululare V., colles exire videntur O. videti je, kakor da … ; inf. (poseb. esse) je včasih izpuščen: quod vix optandum (sc. esse) videtur Ci., Ariovistus tantos sibi spiritus … sumpserat, ut ferendus non videretur C., ubi tempus (sc. esse) visum (sc. est) S. da je čas, haec alio spectabant atque videri (sc. spectare) volebant N.; poseb. kot previden izraz v uradnih izjavah nam. trdnega odloka: maiores nostri voluerunt, quae iurati iudices cognovissent, ea non ut esse facta, sed ut videri pronuntiarent Ci., „fecisse videri“ pronuntiat Ci., cum pontifices decressent videri posse sine religione eam partem areae mihi restitui Ci., consul adiecit senatusconsultum Ambracium non videri vi captam esse L. (glede na ACI v zadnjih dveh stavkih gl. spodaj), deinde secessi et ex consilii sententia „videtur“ inquam Plin. iun.; nam. inf. stoji pt. fut.: eius praecepta sic optime divisuri videmur Q.; z dat. personae: Pl., Ter. idr., quod idem Scipioni videbatur Ci., quae quibusdam admirabilia videntur Ci., plerisque periculosum videbatur flumen pervadere Cu., aliis violentior aequo visa dea est O.; brezos. z ACI (klas. redko): Pl., Acc. ap. Ci., Q., Gell. idr., non mihi videtur ad beate vivendum satis posse virtutem Ci., quia videbatur et Limnaeum … oppugnari posse L.
b) biti očitno, biti očividno; pogosto lahko videri slovenimo tudi z adv. očitno, očividno: misericordiā usus videtur C. očitno je, da kaže usmiljenje, očitno kaže usmiljenje, non minorem exercitus quam ipse imperator laudem meritus videbatur C. očitno je bilo, da je vojska zaslužila prav tolikšno slavo kot … , očitno je vojska zaslužila … ; nihil videmur debere praetermittere H. očitno ne smemo …
c) occ. (sibi) videri domišljati si, domnevati, meniti, misliti: videor mihi perspicere ipsum animum Ci., obiurgari senatum, ut mihi visus sum, summa cum auctoritate Ci., videor mihi strepitum audire Cu., agna sibi nondum tuta videtur O., pressus mihi monte videbar O.; tudi brez dat.: visi (sc. sunt) audire vocem ex luco L., paratis, ut videbantur, magnis copiis S., vere videor posse contendere N. menim, da morem trditi, audire magnos iam videor duces H., idem factura videbar O. mislila sem storiti isto.
d) brezos. videtur (alicui) zdeti se komu prav ali primerno, hoteti kdo kaj, zahoteti se komu kaj, (z)ljubiti se komu kaj, po volji biti komu kaj, prav biti komu kaj, kdo hoteti, meniti, misliti, skleniti: Cels. idr., tibi si videbitur, villis illis utere Ci. ep., si ei videatur (videretur) Ci., si tibi videtur, des N., ita dis (patribus) visum est (gr. ἔδοξε) L. ali sic visum superis O. ali dis aliter (non ita O.) visum V. bogovi (očetje) so … hoteli, so sklenili, quippe ita Neptuno visum est V.; brez dat.: si videtur Ci., ubi visum est, quibus in locis visum est C., quae videbantur, dicebat N. svoje mnenje; z inf.: nunc autem visum est mihi de senectute aliquid ad te conscribere Ci., commodissimum visum est Procillum mittere C., visum est delere O.; inf. pogosto izpuščen: qui imitamur, quos cuique visum, est (sc. imitari ali imitandos esse) Ci., mitteretque cum imperio, quem ipsi videretur (sc. mittere) L.; tudi: visum est mihi, ut eius temptarem sententiam Ter.

Opomba: Stari. pf. videi: Enn. fr.; star. inf. pr. pass. vidērier: Ter., Gell.; 2. oseba imp. act. okrajšana v zvezi vidĕ sis: Pl.; vidēn' vulg. = vidēsne: Pl., Ter., V., Cat., Tib.

vȍjvoditi -īm
I.
1. imenovati koga za vojvoda
2. vojvodovati, biti za vojvoda: za tvoje odsutnosti ja ću vojvoditi
II. vojvoditi se
1. imeti se za vojvoda
2. ekspr. delati se važnega, napihovati se

сподобляться, сподобиться (zast.) imeti se za vrednega, doseči milost, čast

chose [šoz] féminin

1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

2.

un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
autre chose nekaj drugega
avant toute chose predvsem, zlasti
de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
chaque chose en son temps vse ob svojem času
par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
maintes choses marsikaj
la même chose ista stvar, isto
pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
quelque chose nekaj
quelque chose comme približno, okoli
quelque chose que kar koli
choses communes skupno imetje
chose infaisable nemogoča stvar
chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
de prix dragocenost
chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
leçon féminin de choses nazorni pouk
M. Chose gospod Ta in ta
un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
aller au fond des choses iti stvarem do dna
appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
se croire quelque chose imeti se za pomembnega
dire le mot et la chose odkrito povedati
dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
c'est chose faite stvar je opravljena
voilà où en sont les choses tako stoje stvari
les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni

cōsa f

1. stvar, reč:
cosa da mangiare jestvina, živilo
per nessuna cosa al mondo za nič na svetu
per prima cosa najprej; kot prvo
sopra ogni cosa nadvse
credersi chissà che cosa domišljati si; imeti se za imenitnega
una cosa di tre ore približno tri ure
avere qualche cosa contro qcn. imeti kaj proti komu
essere tutt'altra cosa biti nekaj povsem drugega
fra le altre cose med drugim
le cose menstruacija
la cosa pubblica država

2. stvar; predmet:
cose di grande valore dragocenosti
le buone cose di pessimo gusto dobre neokusne stvari
le proprie cose oprava, imetje

3. pog. onè (ženska oseba)

4. stvar; zadeva; dogodek:
le cose si complicano stvari se zapletajo; zapleta se
è cosa fatta zadeva je rešena
cose da matti, cose dell'altro mondo saj to je noro!
cose, non parole! več dejanj, pa manj besed!
sono cose che capitano tudi to se dogaja

5. beseda; izjava:
dire cose di fuoco izreči hude besede
tante cose! vse najboljše! čestitamo!

6. problem; posel; zadeva:
interessarsi alle cose della politica zanimati se za politiko

7. (v funkciji raznih zaimkov)
una cosa nuova nekaj novega
questa cosa to
nessuna cosa nič
qualunque cosa karkoli
facciamo una cosa, andiamo al cinema! veste kaj, gremo v kino
che cosa fai? kaj delaš?
cosa dici! česa mi ne poveš!
cosa diavolo hai combinato? kaj hudirja si skuhal?
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je; kar je storjeno, je storjeno

cousin [kʌ́zn] samostalnik
bratranec, sestrična; daljni sorodnik

first cousin, cousin german pravi bratranec, prava sestrična
second cousin bratranec, sestrična v drugem kolenu
cousin twice removed bratranec, sestrična v tretjem kolenu
to call cousins with imeti se za sorodnika
cousin Jacky vzdevek prebivalca Cornwalla

creer [-ey-] verjeti; verovati; meniti, misliti; zaupati, smatrati (za)

creer conveniente imeti za pametno
creer de su obligación (de su deber) smatrati za svojo dolžnost
¿me cree V. tan tonto? me imate za tako neumnega?
¿quién iba a creerlo? kdo bi bil verjel kaj takega?
¡ya lo creo! to rad verjamem! seveda!
creer a uno sobre su palabra komu na besedo verjeti
creer a ciegas (a macha martillo, a ojos cerrados, a pie juntillas, a puño cerrado) slepo verjeti
creer en Dios verovati v boga
creer(se) de ligero s prevelikim zaupanjem verjeti
creerse domišljati si, imeti se za; drug drugemu verjeti
creerse de habladurías govoricam verjeti
creerse en la necesidad (de) videti se prisiljenega (da)

croire* [krwar] verbe transitif verjeti (quelqu'un, quelque chose komu, kaj); misliti, meniti; domnevati; smatrati za, imeti za; verbe intransitif verjeti, verovati (à, en v); religion biti veren; imeti zaupanje (à, en v); misliti na; imeti za resnično, za možno

se croire domišljati si, biti prepričan o sebi, imeti se za; imeti občutek, biti mnenja, naziranja (infinitif da ...)
croire fermement trdno verjeti, zaupati
il y croit dur comme le fer trdno verjame v to
croire en soi zaupati vase
à ce que je crois po mojem mnenju, kot se meni zdi
je crois bien to rad verjamem; seveda
je vous, te crois! čisto moje mnenje! to je jasno! seveda!
je crois que oui, que non mislim da, da ne
il est à croire človek bi mislil
je le crois homme de parole smatram ga za mož besedo
il se croit obligé de ... smatra za svojo dolžnost, da ...
me croira qui voudra, mais ... verjemite mi ali ne, ampak ...
tout porte à croire que ... vse kaže, da ...
j'aime à croire rad verjamem
c'est à n'y pas croire to je neverjetno, nekaj neverjetnega
croire aux promesses de quelqu'un verjeti obljubam kake osebe
le médecin croit à une pneumonie zdravnik misli na, domneva pljučnico
j'ai peine à le croire težko to verjamem
on ne sait qui croire človek ne ve, komu bi verjel
croire en Dieu, aux fantômes, à la médecine, à la vie future verjeti v Boga, v fantome, v medicino, v posmrtno življenje
il a cessé de croire depuis plusieurs années že več let ni veren
donner à croire pustiti domnevati, dopuščati domnevo
en croire verjeti (to), zanesti se na (to)
ne pas en croire ses yeux, ses oreilles svojim očem, ušesom ne verjeti
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
à l'en croire če se mu sme verjeti
faire croire quelque chose à quelqu'un na-, prigovarjati koga k čemu, preprič(ev)ati koga o čem
en faire croire à quelqu'un nalagáti koga
il se croit un génie ima se za genialnega
qu'est-ce qu'il se croit, cet homme? kaj pa (ta človek) misli, da je?

cuisse [kɥis] féminin stegno, bedro; (familier)

se croire sorti de la cuisse de Jupiter imeti se za višjega od drugih zaradi svojega rojstva, svojih lastnosti; biti zelo ošaben

dappiù agg. boljši:
credersi dappiù di un altro imeti se za boljšega od drugih

dēlīrō (star. dēlērō in dēleirō) -āre -āvī (—) (dē in līra, starin. lēra brazda) pravzaprav „iz brazde priti“, od tod

1. od ravne črte oddaljiti se, odstopiti (odstopati), kreniti v stran: nil ut deliret (deleret) amussis Aus.

2. pren. ob pamet priti, blazneti, noreti, besneti: Pl., Ter., Lucr., Suet., delirare et mente esse captum Ci., Empedocles an Stertinium deliret acumen H.; z notranjim obj.: quidquid delirant reges, plectuntur Achivi H. kar koli nespametnega storijo kralji, quidquid de caelo physici delirant Lact. kar koli bledejo; z dvojnim acc.: se deum d. ali se caelitem d. Tert. v blaznosti imeti se za boga.

depositario

A) agg. (m pl. -ri) ki varuje, ki hrani

B) m (f -ia) čuvar, varuh (tudi pren.):
credersi l'unico depositario della verità imeti se za edinega varuha resnice

féliciter [-site] verbe transitif

féliciter quelqu'un de quelque chose čestitati komu za kaj; izraziti svoje priznanje (quelqu'un komu)
se féliciter imeti se za srečnega, čestitati si, biti vesel (de quelque chose česa)
félicitez-vous de n'avoir pas suivi son conseil bodite veseli, da niste poslušali njegovega nasveta

Gewalt, die, (-, -en)

1. (Macht) oblast (ausübende izvršna, gesetzgebende zakonodajna), in seiner Gewalt haben imeti v oblasti; väterliche/elterliche Gewalt očetovska/starševska oblast; öffentliche Gewalten oblasti; Trennung der Gewalten ločitev oblasti; (Zuständigkeit) pristojnost; sich in der Gewalt haben imeti se v oblasti

2. der Explosion, des Sturmes: sila; höhere Gewalt višja sila

3. (Gewalttätigkeit) sila, nasilje, groba sila; mit Gewalt s silo; mit aller Gewalt z vso silo, na vse pretege; durch Gewalt nasilno; Gewalt anwenden uporabiti silo; Gewalt antun storiti silo, posiliti

4. (Zwang) moč; das steht nicht in meiner Gewalt to ni v moji moči

giudice m

1. sodnik, razsodnik:
i giudici di un concorso natečajni, tekmovalni sodniki, žirija
il supremo giudice najvišji sodnik, Bog
atteggiarsi a giudice imeti se za razsodnika
giudice di gara šport sodnik
vero giudice è il tempo pren. čas je pravičen sodnik

2. pravo
giudice conciliatore mirovni sodnik
giudice istruttore preiskovalni sodnik
giudice togato poklicni sodnik
giudice popolare porotnik