Franja

idea ženski spol (za)misel, ideja, pojem, domislek, mnenje, naziranje, predstava, slika; načrt, namen; muha(vost); domišljija

idea fija fiksna ideja
hombre de idea samonikel duh
de mala idea zloben
abrazar una idea postati privrženec neke ideje
abrigar una idea gojiti misel
tener idea de nameravati
no tiene V. idea de lo rico que es ne morete si predstavljati, kako bogat je
no tengo (ni) la menor idea de ello nimam najmanjšega pojma o tem
¡qué idea! ¡vaya una idea! kakšna ideja!
ideas políticas politično prepričanje
cambiar ideas izmenjati mišljenja
ser pobre de ideas biti reven z idejami

idea -ae, f (gr. ἰδέα) (pra)lik, (po)misel, ideja, vzor: Sen. ph.; v grški pisavi: formae sunt, quas Graeci ἰδέας vocant, nostri … species adpellant Ci.

ideale

A) agg.

1. miseln, idealen; namišljen, neresničen

2. idealen, popoln; zgleden, vzoren:
società ideale idealna družba
gas ideale fiz. idealni plin

B) m

1. ideal; vzor; ideja:
lottare, combattere per un ideale di libertà boriti se za svobodo

2. ideal, (najvišji) smoter, cilj:
uomo privo di ideali človek brez idealov

Idee, die, (-, -en) ideja (tudi Philosophie), fixe Idee fiksna ideja; predstava; misel, zamisel; keine Idee haben ne imeti pojma (nimam pojma) (von o) ; Keine Idee! Sploh ne!, Niti slučajno!; eine Idee zu (weit, scharf ...) za spoznanje (predaleč/preširoko/preostro); du hast (vielleicht) Ideen! imaš pa predstave!

idée [ide] féminin misel, ideja, predstava, pojem, mnenje, naziranje; pomen; domišljija, fantazija; muhavost; namen

premières idées osnovni pojmi
idée claire jasna predstava ali slika
idée directrice vodilna misel, smernica
une idée de sel malce, malenkost (za spoznanje) soli
à mon idée po mojem pojmovanju
pas d'idée de niti sledu o
en idée v mislih, v predstavi
quelle idée! kaj pa mislite!
c'est une idée! dobra misel! to bi bilo nekaj!
idée creuse izmišljotina, blodnja
idée fixe fiksna ideja
idée fondamentale temeljna, osnovna misel
idées noires črne, žalostne misli
idée préconçue predsodek
aucune idée! pojma nimam!
association féminin des idées povezanost misli
demi-idée féminin nejasna predstava
échange masculin des idées izmenjava misli
homme masculin à idées domiseln človek
agir à son idée delati po svoji glavi
avoir son idée à soi misliti si svoje
avoir (dans) l'idée domišljati si
il a eu l'idée du moteur à explosion prišel je na zamisel o motorju na eksplozijo
n'avoir aucune, pas la moindre, la première idée de quelque chose najmanjšega pojma ne imeti o čem
avoir idée de quelque chose imeti predstavo o čem
avair une haute idée de quelqu'un, de quelque chose imeti visoko mnenje o kom, o čem
avoir des idées de derrière la tête imeti zahrbtne misli, načrte
avoir ses idées sur quelque chose imeti svoje (lastno) mnenje o čem
on n'a pas idée de cela tega si ni moči predstavljati, to se ne da popisati, to je nezaslišano
il y a de l'idée (familier) nekaj tiči za tem, nekaj je na tem
changer d'idée premisliti si
changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
donner une idée de quelque chose dati predstavo o čem
entretenir quelqu'un dans ses idées koga podkrepiti v njegovih naziranjih
épouser les idées de quelqu'un prisvojiti si naziranja kake osebe
on ne peut lui enlever cette idée ne moreš ga odvrniti od te ideje
être large d'idées biti širokogruden, toleranten
se faire une idée de quelque chose ustvariti si predstavo, mnenje o čem
qu'il fasse à son idée! naj naredi po svoje!
se faire des idées sur (familier) delati si iluzije, po nepotrebnem si skrbi delati glede, motiti se o
ne pas pouvoir se faire à l'idée de quelque chose ne moči kaj pojmiti
se mettre quelque chose en idée vbiti si kaj v glavo
s'ôter une idée de l'esprit iz glave si kaj izbiti
cela ne me sort pas de l'idée to mi ne gre iz glave
venir à l'idée priti na misel
il me vient à l'idée pade mi v glavo

idée -i f

1. ideja, misel, zamisel

2. predstava

3. koncept

idolum [aidóuləm] samostalnik (množina idola)
ideja, pojem
filozofija napačen sklep

imagination [-sjɔ̃] féminin domišljija, fantazija; domiselnost; misel, ideja; domislek, izmišljotina

en, par l'imagination v domišljiji, v mislih
avoir de l'imagination biti domiseln, iznajdljiv
cela passe l'imagination tega si ni moči predstavljati
se repaître d'imaginations (figuré) živeti v oblakih

immaginario

A) agg. (m pl. -ri)

1. domišljijski; namišljen, izmišljen, umišljen, dozdeven, fiktiven:
malattia immaginaria namišljena bolezen
bisogni immaginari umišljene potrebe

2. mat. imaginaren

B) m (samo sing.) domišljijska predstava, ideja:
l'immaginario collettivo kolektivna, vsesplošna predstava

intellection [intilékšən] samostalnik
razumevanje; misel, ideja

noción ženski spol pojem, ideja, (spo)znanje; pojasnilo, poročilo, vest, obvestilo

perder la noción de las cosas zavest izgubiti, izgubiti oporo
tener nociónes de la pintura razumeti se nekoliko na slikarstvo

notion [nóušən] samostalnik
pojem, ideja, predstava (of o)
mnenje, stališče, nazor; namen (of doing s.th.)
ameriško, ekonomija, množina drobno modno blago, galanterija

airy notions gradovi v oblakih
given to notions zanesenjaški
not to have the vaguest notion of ne imeti najmanjšega pojma o
I have a notion that mislim si, da
to fall into the notion that na misel priti, da

noţiúne -i f pojem, ideja, predstava
□ noţiune generală osnovno znanje

nozione f

1. filoz. pojem, ideja

2. (osnovni) pojem, predstava

3.
nozioni pl. osnove

ocurrencia ženski spol dogodek, pripetljaj, priložnost; ideja, domislek

¡qué ocurrencia! kakšna ideja!
tener ocurrencias imeti duhovite domislice

pensata f misel, ideja, domislica

phantasma -atis, n (tuj. φάντασμα)

1. prikazen, privid, pošast, duh, fantázma: Plin. iun., Tert.

2. predstava, pomisel, podoba, slika, videz, dozdevek, sanjarija, ideja (kakega predmeta): Vulg., Aug.

prae-nōtiō -ōnis, f (praenōscere) predpojem, prvi pojem, vnaprejšnja predstava, vnaprej ustvarjeno mnenje, ideja, prirojena (vrojena) predstava (ideja) o čem, glede česa: deorum Ci. predstava (vrojena ideja) o bogovih (prevod Epikurove πρόληψις), earum rerum Boet., divina Boet.

prȉmīsao -sli ž
1. skrita misel: to je rečeno bez -i
2. ideja: velika umjetnost se oslanja na doživljaje, iskustva i -i ljudi
3. zamisel, želja: zastajem pred slikom često sa jednom neizrečenom -i koja se preliva u laku tugu

sēnsus -ūs, m (sentīre)

I. v fizičnem smislu

1. čut(enje), občutek, občutje, zaznava(nje), vtis, zapažanje, opažanje: PLIN. idr., si quis sensus est in morte CI., mors eripit sensum doloris CI., moriendi sensum celeritas abstulit CI., si voluptatis sensum capit CI., sensum accipere oculis CI. vtis, parĕre sensūs CI., (sc. Niobe) posuit sensum suae facta mali O.

2. occ. čut, občutek = začutitev, zaznava(nje), opažanje: utere igitur argumento tute ipse sensus tui CI. iz svojih izkušenj, ut oppidanos a sensu eius (sc. operis) averteret CU., carent omni sensu alio quam cibi et periculi PLIN., non sine sensu captivitatis FL.

3. meton. čut, občutek, občutje, občutljivost, občutnost: ARN., LACT. idr., neque enim ullus est sensus in corpore CI., sensus videndi, audiendi CI. = sensus oculorum atque aurium L., SEN. PH. vid (in) sluh, tactus corporis est sensus LUCR., si superest aliquis post funera sensus O., illa sensus omnis expertia CU. brezčutne stvari, sensum voluptatemque percipere PLIN. IUN.; v pl.: sensus autem interpretes ac nuntii rerum in capite ... collocati sunt CI., omnes animi et corporis sensus CI., res subiectae sensibus CI.; occ. zavest, zavedanje, zavestnost, zavednost, v pl. = čuti: sine mente ac sine ullo sensu iacebant CI., timor abstulit omnem sensum animumque O., omnem sensum alicui excutere CU., omnem sensum alicui eripere CAT., mero sensibus victis CU., a mero redeunt in pectora sensus O. –

II. v nravstvenem, moralnem smislu

1. notranji občutek, čut za kaj, čustvo: sensus amoris, amandi, diligendi CI., adsiduitate molestiarum sensum omnem humanitatis amittimus CI., vultus sensus animi plerumque indicant CI., sensus malorum publicorum adimuntur L. čut za ..., quis tibi tunc, Dido, sensus? V. kaj si ... čutila?, pectore sensus vertuntur varii V., verba, quibus voces sensusque notarent H.; poseb. sensus communis ali communis sensus vsem ljudem skupni, tj. naravni, prirojeni čut za dostojnost, obzirnost: communis ille sensus in aliis fortasse latuit CI., sit in beneficio sensus communis SEN. PH., sensum ipsum, qui communis dicitur Q., rarus sensus communis in illa fortuna IUV.; occ. kot ret. t. t. sočutje, sočustvo, sočustvovanje, čustvenost, afekt, afektiranost, razvnetje, razvnetost, ganjenje, ganjenost, etos: ut (sc. oratio) sensus, ut doloris habeat, quantum opus sit CI. da ima potreben etos in patos, res cum sensu tractata, sensu multum efficitur, sensibus permoveri CI.

2. meton. občutje, mišljenje, misli, miselnost, značaj, temperament, razpoloženje, mentaliteta, prepričanje, nastrojenost, nastrojenje, nazor, naziranje, mnenje, stališče, gledišče, gledanje, usmerjenost, naravnanost (poseb. v političnem smislu): sensus civium, populi CI., vulgaris popularisque (preprostega ljudstva) CI., non sum tam vestri sensus ignarus CI., erat eodem quo Alcibiades sensu N. bil je istega političnega mišljenja kakor Alkibiad, bil je Alkibiadov (politični) somišljenik, totis castris unus omnium sensus CU.; sensus communis in v pl. communes sensus obče (splošno, javno) mišljenje, občutje, pojmovanje, (raz)umevanje, naziranje, dojemanje: consuetudine communis sensus abhorrere CI., oratio ex communibus sensibus ducta T. v skladu z najsplošnejšimi občutji. –

III. v umskem, duhovnem smislu

1. (raz)umevanje, um, razum, okus za kaj, sodba, mnenje, presoja, presodek, razsodnost, presodnost: in his rebus aliquem sensum habere CI., alterum carere sensu, alterum meliore esse sensu CI. je razumnejši, sine sensu facere H., rudis et inconditus sensus CU., omnibus sensibus orbus VELL.

2. meton.
a) nazor, mnenje, sodba, misel, stališče, ideja: nostri sensus in pace et in bello congruebant CI., haec oratio longe a nostris sensibus abhorrebat CI., intimos sensus civitatis exprimere CI., eloquentiam in paucissimos sensus detrudere CI., suos sensus aperire N., abditos sensus speculari L., sensus reconditi PLIN. IUN., irrumpunt optimi nonnumquam sensus Q., sensibus celeber, verbis rudis VELL.
b) pamet, razum, miselnost: num sine sensu, tempore num faciant alieno H., sensus moresque repugnant H., animal sensu caret DIG.; poseb. sensus communis ali communis sensus (omnium) zdrava človeška pamet, zdrav človeški razum: SEN. PH. idr., valeret communi sensu omnium CI., sensum communem abstulit PH., communi sensu plane caret H.
c) pomen, vsebina kake besede ali spisa: SERV., TERT., AMM. idr., is verbi sensus, vis ea vocis erat O., nec testamenti potuit sensus colligi PH., egregie dicta circa eundem sensum SEN. PH., verba duos sensus significantia Q., aliud verbis, aliud sensu ostendit Q., versuum sensus atque ordo GELL.
d) konkr. z besedami izražena misel, stavek, perioda, sestavje: aliqui sensus vehemens et acer Q., verbo sensum cludere multo optimum est Q., sensus ut sint ordine collocati, elaborandum est Q., sensus toti, quem ad modum coeperunt, desinunt Q., communes sensus (= loci communes) T. obči, vsakdanji izreki, vsakdanjščine, vsakdanjosti.

Opomba: Gen. sg. sensui: IT.