Franja

malitiōsitās -ātis, f (malitiōsus) hudobnost, zlobnost, kovarstvo, lokavost, lopovščina: Tert.

malizia f

1. zloba; zlonamernost, zlohotnost

2. hudobnost, škodoželjnost

3. prevejanost

maliziosità f

1. zlobnost, hudobnost; zlonamernost, zlohotnost, malicioznost

2. hudomušnost

malvagità f podlost, hudobnost; grdobija

meanness [mi:nnis] samostalnik
nizkotnost, podlost; revnost, bednost, nepomembnost
ameriško, pogovorno hudobnost

méchanceté [mešɑ̃ste] féminin zlobnost, hudobnost; zlobna beseda, zlobno dejanje, budobija

méchanceté humaine človeška zlobnost
méchanceté gratuite zlobnost, ki avtorju ne prinese nobene koristi
agir par pure méchanceté ravnati iz čiste zlobe
faire une méchanceté à quelqu'un komu jo grdó zagosti

mischievousness [mísčivəsnis] samostalnik
kvarnost, pogubnost; hudobnost; objestnost, nagajivost, navihanost

nȁopākōst ž
1. narobnost
2. napačnost
3. hudobnost

názlobnōst ž hudobnost

nefārius 3, adv. -ē (nefās) božjemu zakonu nasproten, zoper (božji) zakon, nepravičen, krivičen, brezbožen, hudoben, zloben, hudodelski, zločinski, (pre)grešen, blaznív, sramoten, nizkoten, zavržen, brezvesten, podel, preklet; o osebah: dux, homo, cives, consules Ci., n. Atreus H.; o abstr.: audacia, bellum, libido, scelus, societas, spes, voluntates Ci., propter eius singularem et nefariam crudelitatem C.; o stvareh: cerā legitimā, non illā infami ac nefariā Ci.; s sup. na -u: o rem cum auditu crudelem, tum visu nefariam Ci.; adv.: multa et in deos et in homines impie nefarieque commisit Ci., nefarie pestem moliri patriae Ci., nefarie occisus pater Ci., optimum quemque nefarie consectari Auct. b. Afr. Subst.

1. nefārius -iī, m zločinec, hudodelec, brezbožnik, blaznež: nefarius impiusque Ci.

2. nefārium -iī, n zločin, zlodéjstvo, blazno, zločinsko dejanje, hudobija, hudobnost, grehota, pregreha, sramotno dejanje: nisi universam rem publicam eo nefario obstrinxeris L., multa commemorare nefaria in socios Ci.

ne-fās, n indecl. (nĕ in fās) kar nasprotuje božjemu, zato pa tudi moralnim in naravnim zakonom

I. subst.

1. krivica, brezbožnost, greh(ota), pregreha, zločin(stvo), skrunitev, zlodéjstvo, blazno, zločinsko dejanje, hudobija, hudobnost, sramotno dejanje, grozno (grozovito) dejanje, grozovitost, grozota (naspr. fās): Cl., quod nefas ad religionem pertinet N., ubi fas versum usque nefas V., dirum nefas in pectore versat V. = samomor, lex maculosum edomuit nefas H. prešuštvo(vanje), cum fas atque nefas exiguo fine libidinum discernunt avidi H., in omne nefas se parare O., fasque nefasque confusura ruit O., civile nefas ubi nefas belli Lucan. državljanska (domača) vojna, ad scelus atque nefas purpura ducit Iust., quod tantum nefas … construxisset Iust.; preg.: per omne fas ac nefas secuturi vindicem libertatis L. v dobrem in zlu, „čez drn in strn“.

2. meton. (o živih bitjih) gnusoba, grdoba, spaka: namque etsi nullum memorabile nomen feminea in poena est habet nec victoria laudem, extinxisse nefas (= Helenam) V., Stygii quae numina regni infernumque nefas et mersos nocte furores impia tam saeve gesturus bella litasti? Lucan. —

II. adj.

1. (z verskega stališča) nedopustno, nedopuščeno, nedovoljeno, ne prav; najpogosteje s subjektnim inf. ali ACI: Iove tonante cum populo agi nefas fuit Ci., ea sacra manibus attingi nefas fuit Ci., quibus nefas est deserere patronos C.; s sup. na -u: quod nefas est dictu Ci., dictu nefas prodigium V. neizrekljivo; v raznih drugih skladih: quartus (sc. Mercurius) Nilo patre (sc. natus), quem Aegyptii nefas habent nominare Ci., quod se patriae irasci nefas esse duceret N., fanum Neptuni est Taenari, quod violari nefas putant Graeci N. imajo za grešno, štejejo za greh; brez določnega glag.: corpora viva nefas Stygiā vectare carinā V.; kot vmesni vzklik = strašno! grozno! o groza! grozota! nezaslišano!: sequiturque, nefas! Aegyptia coniunx V., Lavinia virgo visa, nefas, longis comprendere crinibus ignem V., quatenus, heu nefas, virtutem incolumem odimus H., Troia (nefas!) commune sepulcrum Asiae Europaeque Cat., cum sociis (nefas!) dimicatum est Fl.; kot prastar stalni izraz v koledarju pontifikov, ki so ga dodajali sodnim praznikom: nefas (sc. in iure agi) ni dovoljeno (sc. razpravljati pred sodiščem, sodne obravnave niso dovoljene): Varr. (prim. nefāstus).

2. (z izvenverskega stališča) kar ni prav = nedopustno, nedopuščeno, nedovoljeno, nekoristno, tudi nemožno, nemogoče: cui nihil umquam nefas fuit nec in facinore nec in libidine Ci., quia profecto videtis nefas esse dictu miseram fuisse talem senectutem Ci., levius fit patientiā, quidquid corrigere est nefas H. kar koli ni mogoče obrniti na bolje, spremeniti na bolje.

noirceur [nwarsœr] féminin črnina, črnoba, črna barva; črnavka, črna lisa; zlobnost, hudobnost

noirceur de l'âme črna duša
dire des noirceurs grdo obrekovati

opàčina ž zlobnost, hudobnost, hudobija: tolike bojeve preživivši ženskom -om poginuh

ȍpākost ž hudobnost

petulantia -ae, f (petulāns) nagajivost, objestnost, neresnost, razposajenost, prešernost, lahkomiselnost, nepremišljenost, frivolnost, (pre)drznost, nesramnost, pohotnost, škodoželjnost, zlonamernost, zlohotnost, hudobnost, zloradost (naspr. modestia, pudor): Col., Plin., Sen. ph., Pr., Suet. idr., petulantia a petendo nominata est Non., linguae Pl. prenaglo, nepremišljeno izrečene besede, petulantiae iniuriarum Gell. drzni napadi, ex hac parte pugnat pudor, illinc petulantia Ci.

prāvitās -ātis, f (prāvus)

1. izkrivljenost, skrivljenost, krivost, krivina, nepravilna (neenakomerna) rast, nepravilnost, neenakost, različnost, popačenost, spačenost: membrorum Ci., corporis pravitates Ci., oris Ci. z(a)vijanje, pačenje ust = zmrdovanje, namrdovanje, statuminum Col., curvaturae Pall.

2. metaf.
a) napačnost, narobnost, obrnjenost, sprevrnjenost, spačenost, popačenost, neprimernost, nespodobnost, slabo stanje (kakovost): mentis Ci., consilii T., ominis Gell. neugodnost, tortuosae orationis Gell., ad pravitatem venire Ci. do nespodobnosti v govorjenju.
b) hudobnost, izprijenost, sprevrženost, pregrešnost, popačenost, zavrženost, nizkotnost, čudaštvo: Ter., L., S. idr., qualis ista philosophia est, quae non interitum afferat pravitatis? Ci., morum T.; pl.: pravitates animi Ci. ali uxorum T. slabe (pregrešne, zle) lastnosti.

rancorousness [rǽŋkərəsnis] samostalnik
zamerljivost, maščevalnost; potuhnjenost, hudobnost, zlobnost

r̀đavōst ž
1. zarjavelost
2. hudobnost

r̀đāvština ž hudobija, hudobnost

scélératesse [seleratɛs] féminin hudobnost, zlobnost, zlikovstvo, nizkotnost, hudobija, zahrbtnost

commettre une scélératesse zakriviti, napraviti hudobijo, zahrbtno dejanje