Franja

krächzen Vogel: krakati; Sänger, Platte: hreščati; (heiser sprechen) hripavo govoriti

kŕčati -īm
1. ekspr. kruliti: krče mu crijeva, creva; krči mu u trbuhu
2. hropsti: bolesnik je svu noć krčao, pa pred zoru umro
3. škripati: točkovi krče; kola svu noć i cio dan krče
4. hreščati: radio krči negdje u blizini
5. hrumeti: puna mehana krči; vojska krči u polju
6. presti: mačka zadovoljno krči
7. grgrati: njemu krči u grudima; voda krči kad vri

kréčati -īm
1. vreščati, kričati: svraka, kokoš, vivak kreči
2. hreščati: u gostioni kreči gramofon

kréštati -īm (ijek., ek.)
1. vreščati: kokoši krešte u dvorištu; papagaj krešti; djeca krešte
2. hreščati, kričati: u gomili ljudi najviše krešti jedan starac
3. cvrčati: cvrček krešti u grmu

kȑskati -ām hreščati, pokati: krskaju grane pod teretom snijega

mūgiō -īre -īvī (-iī) -ītum (onomatop. beseda iz indoev.*mū-, vzklika bolesti, pravzaprav „reči (govoriti) mu“; prim. lat. mū ali mutmut facere, mussāre, muttīre, mūtus, gr. μῦ, μύ [vzlik bolesti], μύζω stokam, μυγμός stok, vzdih, μυκάομαι mukam, skr. múñjãti stoka, sl. muk, mukati, hr. múkati, stvnem. muckazzen tiho govoriti, pisniti)

1. mukniti, (za)mukati: Corn., cum boves mugissent L.; subst. pt. pr. mūgientēs -ium, m mukajoči = goved(o): mugientium greges H., Ap.

2. (za)bučati, (za)bobneti, (za)grmeti, (za)hrumeti, (za)hreščati: tubae clangor mugit V. ali mugit tuba Lucr., sub pedibus mugire solum V. ječati, mugit mālus procellis H., Garganum mugire nemus putes aut mare Tuscum H., tonitrua mugiunt Eccl. bobnijo, tibi mugiet ille sophos (= gr. σοφῶς)! Mart. ti bo rjul (kričal) „dobro!“.

quaken kvakati; Ente: gagati; hreščati

quarren hreščati, spuščati hreščeče glasove

rasp [ra:sp]

1. samostalnik
rašp(l)a, strgača, ribežen; debela pila (za les); rašplanje; piljenje, strganje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(na)ribati, rašplati, stružiti
figurativno (raz)dražiti, raniti, poškodovati; napraviti neprijeten vtis na, vznemiriti; ostrgati krušno skorjo; vreščé izustiti; praskati (o violini), hreščati, vreščati

to rasp one's nerves iti na živce
to rasp off (away) the bark ostrgati drevesno skorjo

recrujir pokati, hreščati, škripati

scârţâí scârţăi vi.

1. (za)škripati, hreščati

2. cvrčati

splutter [splʌ́tə]

1. samostalnik
zmedeno, brezzvezno govorjenje; nesmisel; prepir(anje); prasket(anje) (masti na ognju, sveče ipd.)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
hitro, nerazumljivo, razburjeno govoriti; pljuskati, brizgati (o vodi)
avtomobilizem, aeronavtika hreščati, "kašljati"; cvrčati, sikati, prasketati (mast, sveča)

strepō -ere -uī (-itum) -itūrus

1. jezno hrupeti, hrumeti, delati hrup (trušč), kričati, vriskati, vreščati, šumeti, šumotati, šumotljati, vršeti, hreščati, ropotati, grmeti, grmotati, bučati, žvenketati, žvenkljati, rožljati, žuboreti ipd. (gl. še strīdeō): Val. Fl., Sil., Amm. idr., inter se strepere Ci. poet., barbari suo more laetari, exsultare, strepere vocibus S. so … vsevprek kričali, mixti strepentium paventiumque clamores L., illi … vocibus truculentis strepere T., videor … argutos inter strepere anser olores V. da gagam, (sc. apes) in alvo strepunt Plin., arma et scuta … offensa quo levius (manj) streperent S., strepit adsiduo cava tempora circum tinnitu galea V., fluvii strepunt hiberna nive turgidi H., rauco strepuerunt cornua cantu V. so zabučali, so zadoneli, so zahrumeli, strepunt litui H. bučijo; ret.: intra Albanam arcem sententia Messallini strepebat T. je hrumela, je odzvanjala, je odmevala; redko trans.: haec cum … streperent L. ko so hrupno zaganjali take klice (glasove) = ko so tako z(a)ganjali hrup, qui (sc. lucus) Capitolium montem strepit Fr. navdaja s šumom, napolnjuje s šumenjem.

2. strepere aliquā re (o krajih, kjer se sliši kak hrup, šum) vračati zvok, odzvanjati, odzivati se, po (v) čem kaj hrupeti (hrumeti, šumeti), odmevati, resonirati, razlegati se: Plin., strepit omnis murmure campus V., ludos litterarum strepere discentium vocibus L., urbs ipsa strepebat apparatu belli L., strepunt aures clamoribus plorantium sociorum L., navium, militum, armorum paratu strepere provinciae T., placidum aequor mille navium remis (veslaje) strepere T., omne convivium obscaenis canticis strepit Q., symphoniarum cantibus strepentes lacus Sen. ph., quid dicam … hic non fora litibus strepere Sen. ph.; pren.: Scythici … equitatus equorum gloriā strepunt Plin. slovijo zaradi svojih konj.

strīdeō -ēre, strīdī, (—), pesn. strīdō -ĕre, strīdī, (—) (indoev. onomatop. kor. *strī̆-d-, *strei-d-, *strī̆-g-, *strei-g-; prim. gr. τρίζω [pf. τέτριγα] cvrčim, τρισμός [iz *(s)trid-smos] cvrčanje, lat. strix) nečist, brneč glas od sebe dajati = cvrčati, brneti, piskati, sičati, sikati, žvižgati, bučati, šumeti, šumljati, vršeti, drskljati, prasketati, pokati, pokljati, brenčati, škripati, rožljati, hrupeti, hrumeti, delati hrup (trušč), kričati, vriskati, vreščati, šumotati, hreščati, ropotati, grmeti, grmotati, žvenketati, žvenkljati, žuboreti ipd.: Enn., Sen. tr., Plin. iun., Ambr. idr., striduntque cavernis stricturae V. cvrčijo, stridentia aera V., candens ferrum e fornacibus … stridit Lucr., cum … fistula tenui stridente foramine longas eiaculatur aquas O., pars (sc. membrorum) in veribus stridunt O., quoniam … stridat noctibus (sc. gryllus) Plin. cvrči, črička, črika, aspiciunt … stridĕre apes utero V. da brnijo, quod horrenda stridĕre nocte solent (sc. striges) O. hukati, oglašati se huhu, belua Lernae, horrendum stridens V. sikajoča, serpentum Cerberus ore stridet Tib., horribili stridebat tibia cantu Cat. je piskala (zvenela), stridens stipula V., stridentes tubae Lucan. bučeče, doneče, mare sollicitum stridit V. buči, stridens aquilone procella V. hrumeča, stridunt silvae V. šumijo, stridens sagitta V. brneča, brenčeča, stridentque hastilibus aurae V. sulice brnijo (brenčijo) skozi zrak, stridentes alae V. vršeče, stridentia plaustra V. škripajoči, foribus cardo stridebat aënis V., stridunt aquilone rudentes O. škripajo, stridit sub pectore volnus V. iz rane privreva (vre, priteka, lije, brizga) kri; pesn. (o ljudeh ali njihovem glasu) sičati, sikati, šepetati, šušljati, hreščati, škripati: Acc. fr., Pac. fr. idr., illa (sc. puella) sonat raucum quiddam atque inamabile: stridet (po novejših izdajah ridet), ut rudit a scabra turpis asella mola O., strīdens vocula (sc. anūs) Ap., vidēres stridĕre sēcrētā dīvīsōs aure susurrōs (sigmatizem!) H. kako si na razne strani šušljaje šepečejo na posebej nastavljeno uho, Troglodytae strident magis quam loquuntur Mel. bolj hreščijo, strident animae Stat., pressoque diu stridēre molari Iuv., (sc. aeger) dentibus stridet Cels. škripa.

крякать, крякнуть (za)hreščati; (za)stokati; (za)gagati, (za)krakati

трещать hreščati; pokati, prasketati; cvrčati; (pren.) klepetati;
дело трещит stvar gre od rok;
у меня голова трещит glava me boli;
мороз трещит huda zima je (da poka drevje)

тріскоті́ти -кочу́ недок., hreščáti -ím nedov.

suc-crepō -āre (sub in crepāre) (od) spodaj hreščati, (od) spodaj pokati: succrepante fragili solo demergi ac sorberi Aug.