Franja

Höhe, die, (-, -n)

1. višina; aus der Höhe z višine

2. (Anhöhe) vzpetina, vrh, hrib

3. (Hochpunkt) višek, vrhunec

4. nivo eine Höhe von 2 m višina dveh metrov; eine Höhe von ... über Normalnull/über dem Meeresspiegel ... nadmorske višine; an Höhe gewinnen/verlieren pridobivati/izgubljati višino, dvigati se/padati; auf gleicher Höhe na isti geografski širini; auf der Höhe na vrhuncu (der Krankheit bolezni, des Ruhms slave) ; auf der Höhe sein biti na višini/v formi; auf der Höhe der Zeit/der Wissenschaft na nivoju časa/znanosti; in die Höhe (werfen) navzgor, kvišku; in die Höhe steigen dvigati se, vzpenjati se, figurativ razburiti se, razjeziti se; in die Höhe schießen (zelo hitro) rasti; aus der Höhe z višine, zviška; nach Höhe višinsko; das ist die Höhe! to je višek/preveč!

monte m

1. gora, hrib:
a monte proti vrhu, na vrhu
a monte di nad
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih

2. pren. gora, velik kup:
a monti na kupe
un monte di botte debele batine
un monte di quattrini kup denarja

3. igre kup (odvrženih kart):
andare a monte pren. iti po vodi, propasti
mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti

4. fond, sklad:
monte premi nagradni sklad

5.
monte di pietà zastavljalnica

6. anat.
monte di Venere, monte del pube venerin griček
PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline

montecito, montecillo moški spol hrib(ček), grič, brdo

monticule [-kül] masculin hrib(ček), grič

múnte -ţi m gora, planina, hrib

murgia f (pl. -ge) geogr., južnoital. skala, hrib

puy [pɥi] masculin hrib, gora, brdo (v Auvergne)

salto² m knjižno

1. gozd; gmajna

2. ekst. hrib

supercilium -iī, n (gl. cilium)

I.

1. obrv, v sg. (pogosto kolekt. = obrvi): O., Lucr., Cels., Petr., Q., Plin. iun., Iuv., Amm., Cl. idr., supercilium salit (kot ugodno znamenje) Pl., altero ad frontem sublato, altero ad mentum depresso supercilio Ci., hirsutumque supercilium promissaque barba V., deme supercilio nubem H. s čela, cilium est folliculus, quo oculus tegitur unde fit supercilium P. F.; pesn.: imperium … Iovis … cuncta supercilio moventis H. z migljajem obrvi, z namigom obrvi, z očesnim migljajem; tako tudi: adnue sidereo laeta supercilio Cl.; nav. v pl.: Tit. fr., Varr., Cels., Plin., Q., Suet. idr., tortis superciliis, contracta fronte Pl., capite et superciliis semper rasis Ci., ipsum caput et supercilia illa penitus abrasa Ci., ex … superciliorum aut remissione aut contractione … facile iudicabimus Ci., nec sedeo duris torva superciliis O., quem dicere nolo nomine, ne tollat rubra supercilia Cat. da ne dvigne od jeze rdečih obrvi = da se ne razjezi, supercilia attrahere ali subducere Sen. čelo nab(i)rati v gube, (na)gubati čelo, čelo (na)gubančiti = zresniti (zresnobiti) lice.

2. meton.
a) resnobni obraz, resnobnost, strogost, čemernost: Plin. iun. idr., quas (sc. libidines) fronte et supercilio, non pudore et temperantia contegebat Ci., supercilii matrona severi O., censorium supercilium Sen. rh., Val. Max., triste supercilium durique severa Catonis frons Mart., terrarum dominûm pone supercilium Mart.
b) ošabnost, prevzetnost, napihnjenost, napuhnjenost, napuh, domišljavost, nadutost, predrznost, aroganca, arogantnost, moževanje, šopirjenje, visokoglavost = Amm., Vop. idr., quid ego de supercilio dicam, quod tum hominibus non supercilium, sed pignus rei publicae videbatur? Ci., hunc Capuae Campano supercilio ac regio spiritu cum videremus Ci., divitiis demere supercilium Sen. ph., sed forma, sed aetas digna supercilio Iuv., si eum magnis virtutibus adfers grande supercilium Iuv. —

II. metaf.

1. višina, viš, vrh, hrib, vzpetina, vršina, vzvišen rob, rt, napušč: supercilium quoddam excelsum nacti Auct. b. Afr., supercilium tumuli L., expeditos … ad levem armaturam infimo stantem supercilio ducit L. ob vznožju vzpetine, supercilium clivosi tramitis V.; pesn. = vrh grmade: molle supercilium Stat.; occ.
a) breg, rob brega: supercilium amnis Ap., supercilia Nili, fluminis Rheni, riparum fluminalium Amm.
b) obrežje, obala: supercilia eius sinistra Amm.

2. kot arhit.t. t.
a) moleči rob, premol, molečina, obrobek: una pars fiat cum suis astragalis et supercilio superior trochilus Vitr.
b) nadprážnik, nadprážje, preklada: crassitudo supercilii Vitr., itinerum supercilia Vitr. oboki (obočje) nad hodniki.

teba -ae, f (po Varr. sab. beseda, sor. z gr. τάβα, τῆβος skala, morda tudi z gr. Θῆβαι; prim. albansko timbi skala) grič, hrib: Varr.

tumulus -ī, m (tumēre) „napihnjenost, oteklina zemlje“

1.
a) naraven ali umetno nasut kup (kupček) zemlje, vzpetina (vzpetinica), vzvišek, hrib (hribček, hribec), holm (hólmec, holmìč, hólmič), grič (griček) v ravnini (collis = znatna vzpetina, naraven grič, hrib): Acc. fr. idr., planities erat magna et in eā tumulus terrenus satis grandis C., tumulus naturalis veluti manu factus Auct. b. Alx., tumuli silvestres Ci., ut ex tumulo tela in nostros conicerent C., castellum in alto tumulo situm L., terreni tumuli in magnam educti altitudinem Sen. ph.
b) nasploh kup: tumulum super addit harenae O., tumulus cadaverum C.

2. occ. gomila, grob, nagrobnik, nagrobni spomenik iz nasute zemlje: cum Alexander in Sigeo ad Achillis tumulum adstitisset Ci., in tumulis Pac. fr., Priameia virgo hostilem ad tumulum iussa mori V., tumulum facere, statuere, constituere V., tumulo dare corpora, tumulo ponere, componere, condere O., ei tumulum struere T. pokopati; pogosto = nagrobni spomenik nasploh: tumuli in marmore carmen O., tumulus marmorarius Aug., honorarius Suet., inanis V. prazen grob, kenotaf (gr. κενοτάφιον), in Iulii tumulo L. epit. v krasni grobnici.

гора́ -и́ ж., hríb -a m., gôra -e ž., planína -e ž.

пригорок m grič, hrib

brdèrina ž visok hrib

br̀dina ž visok hrib, visoka gora

crassier [krasje] masculin kup, hrib žlindre

grîč gríča m
1. grič, griček
2. strm, kamnit hrib

lȁgum m (t. lagym, perz.)
1. podkop, miniran podkop: dići, baciti u lagum pognati v zrak
2. podzemni hodnik, tunel, rov
3. dial. v hrib izkopana vinska klet

montículo moški spol grič, osamljen hrib

prèbrditi -īm
1. priti čez hrib: zlatom natovaren magarac prebrdiće svako brdo, i najviše
2. premagati: prebrditi mnoge nesreće i nevolje; i to sam srećno, sretno prebrdio