Franja

Zadetki iskanja

  • želódnjak m hrast pun žira
  • barviln|i (-a, -o) farbgebend; Farb- (raztopina die Farblösung, snov der Farbstoff, zemlja die Farberde, les das Farbholz, sredstvo das Farbmittel); Färber- (rastlina die Färberpflanze, skorja die Färberrinde)
    rastlinstvo, botanika barvilni hrast die Färbereiche
    barvilni lišaj die Färberflechte
    barvilni rumenik die Färberdistel
    barvilna jagoda (rusica) die Kermesbeere
    barvilna košeničica der Färberginster
    barvilna mečina die Färberscharte
    barvilna pasja kamilica die Färberkamille
    barvilna silina der Färberwaid
    |
    barvilna jagoda ➞ → barvilnica
  • črničevje samostalnik
    botanika Quercus ilex (drevo) ▸ magyaltölgy
    Sopomenke: črni hrast
  • graden samostalnik
    botanika Quercus petraea (drevo) ▸ kocsánytalan tölgy
    les gradna ▸ kocsánytalantölgy-fa
    hrast graden ▸ kocsánytalan tölgy
  • hrastìč (-íča) m dem. od hrast piccola quercia, querciolo
  • iztegníti iztegováti to stretch (out); to extend; to reach out

    iztegníti, iztegováti se to stretch oneself out
    iztegníti, iztegováti roke (noge) to stretch (out) one's arms (one's legs)
    iztegníti, iztegováti vrat to stretch one's neck
    samó roko iztegnite za to you have only to reach out your hand for it
    hrast je iztegoval svoje veje nad kočo the oak spread (ali stretched) its branches over the cottage
  • medun|ec moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika (puhasti hrast) die Flaum-Eiche
  • mlád (-a -o)

    A) adj.

    1. giovane:
    lepo je biti mlad è bello esser giovani
    rosno mlad giovanissimo

    2. gastr. novello:
    mladi krompir patate novelle
    mladi sir formaggio non stagionato

    3. (značilen za mladega človeka) giovane:
    mlad obraz volto giovane
    imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
    mlad po duhu giovane di spirito

    4.
    mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
    v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

    5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
    mlada družina una famiglia giovane

    6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
    mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
    mladi mesec (mlaj) luna nuova
    mlada kri i giovani
    od mladih nog fin da giovane
    mlado vino vino nuovo
    lingv. mlada izposojenka prestito recente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
    gozd. mlad hrast querciolo
    zool. mlad jež ricciotto
    mlad kit balenotto
    pejor. mlad butec merlo
    mlad pilot aquilotto
    knjiž. mlad potomec virgulto
    zool., vet. mlada jegulja ceca
    mlada junica manza
    mlada opica scimmiotto
    mlada ribica avannotto
    agr. mlada sadika seedling
    obrt. mlada šivilja caterinetta
    agr. mlada trava guaime
    mladi razvajenec pariolino
    hist. Mladi Turki Giovani Turchi
    iron. mladi vseved saputello
    gastr. mlado govedo manzo
    gastr. mlado jagnje abbacchio

    B) mládi (-a -o) m, f, n

    1.
    mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
    dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
    pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

    2. pog.
    ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

    3.
    plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
    od mladega fin dalla gioventù
  • mogóčnik (-a) | -ica (-e) m, f

    1. glej mogočnež

    2. (zelo velika stvar)
    hrast mogočnik quercia enorme
  • pluta samostalnik
    (material) ▸ parafa
    zamašek iz plute ▸ parafa dugó
    podplat iz plute ▸ parafa talp
    izdelki iz plute ▸ parafa termékek
    parket iz plute ▸ parafa parketta
    tabla iz plute ▸ parafa tábla
    plast plute ▸ parafa réteg
    košček plute ▸ parafa darabka
    kos plute ▸ parafa darab
    pridelovanje plute ▸ parafa előállítása
    proizvajalec plute ▸ parafagyártó
    naravna pluta ▸ természetes parafa
    surova pluta ▸ nyers parafa
    zdrobljena pluta ▸ őrölt parafa
    narejen iz plute ▸ parafából készült
    zaprt s pluto ▸ parafával lezárt
    Poznavalec vina ne bo cenil vina le zato, ker je bilo zaprto s pluto, ampak predvsem zaradi kakovosti. ▸ A borok ismerője nem azért fogja nagyra értékelni a bort, mert parafával zárták le, hanem elsősorban a minősége miatt.
    Hrast plutovec je za pluto mogoče prvič uporabiti šele po 25 do 30 letih. ▸ A parafatölgyet csak 25–30 év után lehet először parafakitermelésre használni.
  • plútovec

    (bob) hrast plutovec chêne-liège moški spol
  • poléten (-tna -o) adj. (nanašajoč se na poletje) estivo:
    poletne nevihte temporali estivi
    poletna obleka abito estivo
    šol. poletne počitnice vacanze estive
    bot. poletna cipresa belvedere (Kochia scoparia)
    poletna limona verdello
    poletna planinska paša estivazione, alpeggio
    poletni čas ora legale (estiva)
    bot. poletni hrast rovere (Quercus robur)
    bot. poletni koren orobanche (Orobanche)
    bot. poletni jurček boleto, porcino (Boletus reticulatus)
    gozd. poletni les durame estivo
    meteor. poletni monsun monsone estivo
    šol. poletni rok scrutinio (di esami) estivo
    astr. poletni sončni obrat solstizio estivo
    bot. poletni veliki zvonček campanellino (Leucoium aestivum)
  • puhast (-a, -o) flauschig, flaumig
    puhasta breza rastlinstvo, botanika die Haarbirke, Moorbirke
    puhasti hrast rastlinstvo, botanika die Flaumeiche
  • púhast (-a -o) adj. lanuginoso, piumoso; bot. pappiforme:
    kozm. puhasta blazinica piumino
    bot. puhasta breza betulla pubescente (Betula pubescens)
    puhasti hrast roverella, quercia pubescente (Quercus pubescens)
  • raztézati (-am)

    A) imperf.

    1. distendere, stendere, tendere; dilatare:
    toplota razteza telesa il calore dilata i corpi
    raztezati elastiko tendere l'elastico
    hrast razteza na široko svoje veje la quercia stende tuttintorno i suoi rami

    2. allungare, dilungare; allargare:
    raztezati pripovedovanje dilungare il racconto

    B) raztezati se (-am se) imperf. refl.

    1. allargarsi; dilatarsi:
    to blago se rado razteza questa stoffa si dilata volentieri

    2. pren. (segati, trajati) andare (fino a), durare:
    razdobje, ki se razteza do 1. svetovne vojne un periodo che va fino alla I guerra mondiale

    3. stendersi; arrivare; essere:
    po pobočju se razteza gosto borovje sul pendio si stende una folta pineta
    vzdolž dvorišča se raztezajo hlevi lungo il cortile sono le stalle
  • stoléten (âgé) de cent ans, centenaire, séculaire

    stoletni hrast (koledar) chêne moški spol (almanach moški spol) séculaire
    stoletni jubilej centenaire moški spol
  • škrlatn|i (-a, -o) rastlinstvo, botanika Purpur- (gadnjak die Purpur-Schwarzwurzel); Purpurner (lakota Purpurnes Labkraut); Scharlach- (hrast die Scharlach-Eiche, kadulja die Scharlach-Salvie); živalstvo, zoologija Scharlach- (rdečkar der Scharlach-Mennigvogel, tangara die Scharlachtangare)
  • za3

    1. kam: hinter (za vogal hinter die Ecke, za volan hinter das Lenkrad); kje: hinter (za vogalom hinter der Ecke, za volanom hinter dem Lenkrad, tri kilometre za Celovcem drei Kilometer hinter Klagenfurt)

    2. za kom/čim: hinter … her (iti za Petrom k bregu hinter Peter her zum Ufer gehen, iti/teči za Petrom hinter Peter hergehen/herlaufen); (jemandem/einer Sache) hinterher- (klicati hinterherrufen, krevsati hinterherhinken, nesti/nositi hinterhertragen, peljati se hinterherfahren, teči hinterherlaufen, hinterherrennen, vreči hinterherwerfen)

    3.
    za tem tičati, stati: dahinter- (dahinterstecken, dahinterstehen)

    4. po vrsti, po času: nach (za teboj nach dir, za tretjo hišo je velik hrast nach dem dritten Haus kommt eine große Eiche, najvišji vrh za Montblancom je Monte Rosa nach dem Montblanc ist der Monte Rosa der höchste Berg)
    za Vami, prosim! bitte nach Ihnen!
    z glagoli: nach- (moliti za kom jemandem nachbeten, krevsati za kom jemandem nachhinken); auf (za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein)

    5. ponavljanje: auf, für, um (dan za dnem Tag auf/für/um Tag, val za valom Welle auf Welle)
    leto za letom jahraus, jahrein, Jahr für Jahr

    6.
    takoj za nächst (dem) (drugi problem, takoj za brezposelnostjo nächst der Arbeitslosigkeit ist dies das derzeit größte Problem)