Franja

alimento moški spol hrana, živež, živilo; gorivo

alimentos pl preživnina, alimenti

alimentum -ī, n (alere)

1. (nav. v pl.) hrana, živež, živilo: alimenta mitia, fruges O., desiderabat alimenta corporis Cu. telesno hrano, alimenta incolarum (za preb.) L., tridui (za tri dni) alimenta portare Cu., alimenta arcu expedire T. z lokom si iskati hrano, preskrbeti si jo, alimentorum penuria T., alimenta lactis (gen. epexegeticus) puero dare O. mlečno hrano, hranilno mleko; pren.: alimenta flammae O. ali ignis, ignium L., Sen. ph. gorivo, iubet igni dari alimenta Cu. netiti ogenj, Iris... alimenta nubibus affert O. napaja oblake, alimenta famae, seditionis, temeritatis T., addidit alimenta rumoribus adventus Attali L. je pomnožil govorice.

2. jur. alimenta hrana, preživnina, t. j. vse za preživljanje potrebne reči, ki jih daje kdo drugemu, npr. starši otrokom in obratno: Plin. iun., Dig.; od tod met. stroški za preživljanje in vzgojo: Q. in dojnina in vzgojnina (= alimentorum merces Iust.): Ci.; prim.: minas decem pro alimentis dare Ter. deset min hranarine.

alimōnia -ae, f (alere) reja, hrana, prehranitev, preživnina: Pl., Varr. ap. Non., Ap., Icti. idr.; pren.: picea alimonia (flammae) Prud. gorivo.

alimōnium -iī, n (alere) reja, hrana, preživnina, vzreja, vzgoja: Varr., Iuv., Suet., Dig., filius infectus alimonio externo T.

becquetance [bɛktɑ̃s] féminin, populaire hrana

belly-timber [bétitimbə] samostalnik
hudomušno hrana

bite² [bait] samostalnik
ugriz, pik, pekoča bolečina; grižljaj; prigrizek, hrana
figurativno zbadljivost, ostrost; jedkanje

to take two bites on a cherry obirati se
his bark is worse than his bite ni tako hud kakor je videti, pes, ki laja, ne grize

boccone m

1. grižljaj, zalogaj:
un boccone di pane grižljaj kruha
mangiare, prendere, mandar giù un boccone prigrizniti, pojesti malo ali v naglici
guadagnarsi un boccone di pane pren. zaslužiti komaj za kos kruha
levarsi il boccone dalla bocca pren. odtrgati si od ust
contare i bocconi pren. skopo rezati kruh
boccone di cardinale pren. poslastica, zelo okusna jed
boccone del prete pren. kurja škofija
ingoiare bocconi amari pren. požreti marsikatero grenko

2. ekst. pren. košček, majhna količina:
a pezzi e bocconi po koščkih, pomalem

3. ekst. hrana, jed:
fra un boccone e l'altro med jedjo
ho ancora il boccone in bocca pren. pravkar sem pojedel
è un boccone che fa gola a molti pren. po tem zalogaju se marsikomu cedijo sline

4. (zastrupljena) vaba:
dare il boccone zastrupiti; pren. podkupiti
pigliare il boccone pren. pustiti se podkupiti

boustifaille [bustifaj] féminin, populaire hrana

bread¹ [bred] samostalnik
kruh; hrana; zaslužek

brown bread črni kruh
bread buttered on both sides velika sreča, dobičkonosen opravek
to know on which side one's bread is buttered vedeti, kaj je ugodno
bread and butter kruh z maslom; figurativno hrana, zaslužek
bread and butter letter pismena zahvala za gostoljubnost
to have one's bread buttered for life biti do smrti preskrbljen
to quarrel with one's bread and butter pritoževati se nad delom
to eat the bread of idleness živeti na tuji račun
to take the bread out of s.o.'s mouth odjesti komu kruh
to break bread with s.o. deliti s kom hrano
to cast one's bread upon the waters biti radodaren
bread and cheese preprosta hrana
bread and scrape tenko namazan kruh
britanska angleščina, sleng bread and cow to cover kruh z maslom
all bread is not baked in one oven ljudje so različni
to eat s.o.'s bread and salt biti pri kom v gosteh
half a loaf is better than no bread v sili hudič muhe žre
to be put on bread and water živeti ob kruhu in vodi

bricheton [brištɔ̃] masculin, populaire kruh, hrana

bucólica ženski spol pastirska pesem; idila; šaljivo hrana

chow [čau] samostalnik
vrsta pasje pasme
sleng jed, hrana

ameriško chow mein vrsta ameriško kitajske jedi

chuck⁶ [čʌk] samostalnik
sleng hrana

navtika hard chuck ladijski prepečenec
chuck wagon voziček za prevažanje hrane

cibarie f pl. hrana, živež

cibātus -ūs, m(cibāre) nahranitev, krmljenje, konkr. hrana, jed, krma, piča: Pl., Varr., Lucr. idr.

cibo m

1. hrana, živež:
cibo nutriente redilna hrana
cibo grasso mastna hrana
non toccare cibo ne jesti, postiti se

2. jed

cibus -ī, m

1. jed(ilo), hrana, živež: Pl., Ter., Varr. idr., in cibo et vino Ci. v jedi in pijači, cibus et potio Ci., L. idr., c. gravis Ci., acer, mollis, levis Cels., levis et facilis Plin. iun. lahka in preprosta, dulcis V., vilis H., conferti cibo Ci. cibum sumere N., Plin. iun. ali capere Ci. ep., S., Lucr. zauživati, cibo se abstinere N., cibos ministrare T. jedi na mizo prinašati, cibos potusque gustu explorare T., non multi cibi hospitem accipies, multi ioci Ci. ep. ki mu ni do (mnogih) jedi, pač pa do (mnogih) šal, (homo) cibi minimi, plurimi Suet. ki malo (veliko) poje; occ.
a) (živalska) hrana, krma, piča, klaja: animalia cibum oris hiatu et dentibus capessunt Ci., cibo uti N. (o konju) jesti, aves cibis ali bovem cibo abstinere Col., cibum capere nolle Plin. (o psu) žreti ne hoteti, (cani, porco) cibum obicere Sen. ph., Plin.
b) vaba, nastava: cibi fallaces O., cum tenues hamos abdidit ante cibus Tib.

2. hranilo, redilo, živilo: animalis Ci. ki jo pljuča vsrkajo iz zraka, esse maioris ali maximi cibi Varr. (o jedeh); poseb. mezga: Ci. (De nat. deor. II, 55, 137); redilni sok za rastl.: Lucr. (I, 352), Plin. (XVII, 2, 2, 12).

3. pren. hrana: quasi quidam humanitatis cibus Ci., c. furoris O., causa cibusque mali O. kar povzroča zlo in ga goji.

4. uživanje jedi: omnis cibus causa cibi est O.

coctiō¹ -ōnis, f (coquere)

1. kuhanje, kuha; met. (kuhana) jed, hrana: Vulg.

2. žganje: calcis Cod. Th., Cass.

3. predelava jedi = prebava, prebavljanje: Plin., coctionis temperatura Vitr. primerna prebava.

coctūra -ae, f (coquere)

1. kuha(nje), varjenje: Cels., Col., Plin.; topitev, topljenje: Sen. ph.; razbeljenje (rude): Vitr.; pren. zorenje sadja: Plin.

2. met. hrana, (kuhana) jed, zvarek: Col., lentis Abr. kuhana leča, lečna jed.